Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Projekt Kaštelir je osvetlil pomembno kulturno dediščino, prazgodovinska gradišča, kar 550 jih je na območju Istre, Krasa, Brkinov, Čičarije in Kvarnerja. Zdaj pa je v teku že nov projekt Kaštellieri, s katerim želijo vzpostaviti trajnostno kulturno-turistično destinacijo prazgodovinskih gradišč zgornjega Jadrana.
Letos mineva 20 let od izdaje albuma Kapot, ki je nastal prav v studiih Radia Koper. Na njem je Rudi Bučar prvič navdušil s sodobno folk interpretacijo istrskih ljudskih napevov. Pred desetimi leti pa je istrski melos pripeljal tudi na največji glasbeni oder pri nas. Na 34. Festivalu Melodij morja in sonca je s pesmijo »Sen znala jes« prejel največje možno število točk prav v vseh njegovih kategorijah glasovanja. Istega leta je zmagal tudi na Slovenski popevki. Preverili smo, kaj počne Rudi v letošnjem letu, kakšnih projektov se loteva in ali pripravlja kakšno novo zgodbo.
Po dolgih letih ustvarjanja v tujini se je vrhunska vokalistka Maja Keuc vrnila na slovensko glasbeno sceno z albumom Sončnice, na katerem je deset svežih skladb, ki izražajo njeno predanost slovenskemu jeziku. Na njem je tudi aktualna Pesem in pol, skladba 'Zmaji'.
Pričenja 42. Festival Radovljica. To je eden najbolj butičnih poletnih festivalov z osredjem glasbenih praks preteklosti. Letos bo ta festival v jedro postavil dediščino koprskih arhivov in v tej luči povezal dve pomembni slovenski turistični destinaciji: Koper in Radovljico. Obe mesti sta tudi nosilki bogate tradicije stare glasbe. Kaj pravzaprav je stara glasba? Kakšno glasbo so poslušali prebivalci Kopra v preteklosti? Kje je potekalo glasbeno življenje in kakšno vlogo je imela glasba v družbenem življenju? Predvsem pa, kako danes oživiti glasbo iz arhiva, spoznati njen zven in z njo prepričati? To so vprašanja, ki so popeljala urednico Simono Moličnik v osrednjo glasbeno raziskovalno institucijo v državi, to je na Muzikološki inštitut Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam ji je svoj čas, prostor in poznavalsko širino odprla znanstvena svetnica dr. Metoda Kokole.
Za mlade je poletje predvsem čas oddiha in priprav na novo šolsko leto. Mnogi so se določili s počitniškim delom tudi kaj zaslužiti. Mila in Manuel, učenca Osnovne šole Vojke Šmuc Izola, ki bosta letos vstopila v 9. razred, pa sta se odločila za prostovoljstvo. Nekajkrat na teden obiščeta stanovalce Doma upokojencev Izola in jim delata družbo. Pravita, da se čutita sprejeta, veliko izvesta o življenju, učita se veščin, ki jima bodo služile v bodoče. Usmerjajo ju tamkajšnji zaposleni, ki so nanju izredno ponosni. Ta teden jih je obiskala Mateja Brežan.
Morjeplovec in pisatelj Mitja Zupančič je pred nekaj dnevi s tremi hrvaškimi prijatelji odplul s skoraj 100 let staro enojambornico tartano iz Pulja prek Visa, Otranta in Messine do Viareggia. Od tam, ali pa morda iz Genove, bo tartana konec septembra odplula na znamenito regato Voiles de Saint-Tropez v Franciji, na kateri tekmujejo tradicionalne in super moderne jadrnice. Lea Širok je Mitjo Zupančiča po telefonu ujela na plovbi.
Primorski tolkalec Goran Moskovski je znan zaradi svojega sodelovanja pri številnih glasbenih projektih in z različnimi umetniki. Je del zasedbe, ki nastopa z Nino Pušlar, nastopa na TV, vsako leto poleti stopi tudi na oder festivala Melodije morja in sonca (MMS), igra na državnih proslavah. Pogosto nastopa z zasedbo Big Band RTV Slovenija in revijskim orkestrom. Nastopal je tudi kot član hišnega benda Moja Slovenija in Diamantov, ki so v oddaji V petek zvečer šest televizijskih sezon skrbeli za izjemne izvedbe kar 600 glasbenih izvedb pesmi. Sodeloval je pri Slovenski popevki in Poletni noči. Njegovo delo vključuje igranje tolkal na albumih, koncertih in različnih glasbenih dogodkih, ima tudi svojo šolo bobnanja. Ali je danes otroke lahko pritegniti v glasbo, kako ocenjuje letošnji festival Melodije morja in sonca, se nastopi med seboj razlikujejo, je kdaj razmišljal, da bi opustil glasbo, ali pogreša oddajo V petek zvečer in kaj je na njegovi listi želja? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovoril v Dopoldnevu in pol.
Center za obiskovalce Kraški rob že sprejema turiste, ki se na Črnem Kalu ustavijo namenoma ali po naključju. Zavod za turizem, mladino in kulturo ga bo uradno odprl sredi septembra, ko se bo začel štiritedenski festival dejavnosti na prostem. Skozi panoramski daljnogled na razgledni ploščadi je pogledala tudi Tjaša Škamperle in tam srečala turiste.
Vsestranski umetnik Rok Vilčnik je z zasedbo Simpatico ustvaril pesem 'Malo po malo'. In tako smo ga povprašali marsikaj o skladbi, ki jo opisujejo kot "svežo ritmično glasbo za popestritev še tako lepega dne, hudomušno življenjsko besedilo za popestritev še tako bolečega slovesa in simpatično glasbeno izvedbo za popestritev še tako poceni zvočnika".
Bela štorklja je dobro poznana, velika, bela ptica s črnimi letalnimi peresi, z dolgimi rdečimi nogami in kljunom. V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih njeno število povečalo, kljub temu pa pri nas ostaja ranljiva vrsta. Letošnje leto pa je postreglo z novimi rekordi, ki so jih zabeležili v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in jih bo v naslednjih minutah predstavila Urša Gajšek.
Robidišče je najzahodnejša vas v Sloveniji na nadmorski višini 650 metrov in pogledom na pogorje Stola. Leta 1910 je imela vas 228 prebivalcev, število pa je začelo kasneje strmo padati. Danes je v volilnem imeniku registriranih 17 volilcev, tistih, ki vse leto preživijo v Robidišču pa je še manj. V vasi, ki nudi 40 turističnih postelj, je stalno prebivališče pred nekaj meseci dobil tudi Američan Daniel Oppenheim. S partnerko Valerijo nas je prijazno sprejel v svoji prenovljeni hiši, ki jo je kupil pred nekaj leti.
Sredi julija se je Jožko Dakskobler iz Podbrda odpravil po poti gasilskega camina po severnem Primorskem. Ne, ne gre za nobeno uradno romarsko pot, temveč cilj, ki si ga je zastavil sam že pred časom in oblikoval več etap, dolgih tudi po 40 kilometrov. Obiskal bo vseh 42 prostovoljnih gasilskih društev na tem območju in skupno prehodil kakšnih 800 kilometrov. Dolgoletnega predsednika regijskega sveta pri Gasilski zvezi Slovenije za severnoprimorsko regijo, nekdanjega dolgoletnega poveljnika tolminske gasilske zveze in občinskega štaba civilne zaščite, gonilno silo gorskega maratona štirih občin, lokalnega vodnika po nekdanji Rapalski meji, ljubitelja zborovskega petja, narave, gora ter Baške grape in Slovenije nasploh je na poti po gasilskem caminu ta torek ujela Mariša Bizjak.
Neveljaven email naslov
