Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za blejsko kremno rezino, prekmursko gibanico, pohorsko omleto in trojanski krof ste zagotovo že slišali. Kaj pa za koprski piškot, torto Izolanko in piranski čokoladni bombon Giuseppe Tartini? Še ne? Potem je čas, da jih spoznate! Predstavila vam jih bo Jasna Preskar.
V občini Dolina so v teh dneh na ogled umetniška dela, ki so jih na različnih lokacijah postavili v okviru razpršenega muzeja MUDS - Zemlja in voda. Namen muzeja je povezati teritorij, njegovo zgodovino, tradicijo, lokalne značilnosti in izdelke s sodobno umetnostjo. Razpršeni muzej se obenem povezuje s tremi kmetijami med Dolino in Žavljami, kjer se bodo lahko obiskovalci v okviru projekta Korenine sprehodili po oljčnikih, spoznali delo in pridelke na posameznih kmetijah, posebni pa bodo tudi kulturni dogodki. Obiskali smo sodelujoče v projektu v Boljuncu in na Dolgi kroni.
Občina Ankaran leži vzdolž morja, na južnem pobočju Ankaranskega polotoka, imenovanega tudi Miljski polotok, kjer se začenja slovenski del istrske obale. Danes ima Ankaran jasen načrt razvoja, v ospredju sta predvsem zaščita narave in dvig kakovosti bivanja občanov. O življenju, kulturnem dogajanju in turističnem razvoju je z Ankarančani poklepetala Vesna Potočar Godnič.
Versko življenje je bilo nekoč na kanalskem kolovratu zelo živahno. Kako bogata je zgodovina, cerkvena zgodovina tega območja pa kaže tudi bogata sakralna dediščina, katero gotovo krasi čudovita romarska cerkev Marijini Celje v Ligu. Kraj je tudi središče Marijaceljske župnije in glede na to, da v njem živi malo ljudi, je kljub temu ohranil razgibano versko življenje. Nedavno so začeli z obnovo župnišča in odkrili čudovite freske, ki jim, s pomočjo izkušenih restavratorjev, dajejo novo življenje. Novo podobo in namen pa bo dobilo tudi liško župnišče. O Ligu, freskah in sakralni dediščini tega hribovitega dela Primorske med Idrijo in Sočo, se je s kanalskim župnikom Alešem Rupnikom, pogovarjal Boštjan Simčič.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Banjšice in Lokve. Trnovsko in Banjško planoto sicer v letošnjem letu v večji meri spoznavajo Slovenci na račun turističnih bonov, tujce pa tja večinoma privabi mir in narava. Kulturne in naravne znamenitosti, kmetije in kulinarično ponudbo si lahko ogledajo in okušajo z električnimi kolesi, peš ali na konju. Zadnja turistična pridobitev je multigolf igrišče, ki so ga pred dnevi odprli na Lokvah. Na nedeljski izlet vas vabi Nataša Uršič.
Tako imenovani »ruski« bloki imajo za Novogoričane velik simbolni pomen. So prve stanovanjske stavbe, v katere so se preselili prvi prebivalci novonastalega mesta. Bloki so nastali po zamisli arhitekta Edvarda Ravnikarja in so zaradi kakovostne gradnje in velikosti še danes med najbolj iskanimi stanovanji v mestu. Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista jim je posvetila knjižico z naslovom Ravnikarjevi bloki, ki je pred kratkim izšla pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu ZRC SAZU. V oddaji Primorski kraji in ljudje jo je gostila Nataša Uršič, ki se je pogovarjala tudi z Brankom Belingarjem in Katjo Gabrijelčič. Oba sta ena od prvih stanovalcev teh blokov in seveda tudi novo nastajajočega mesta.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Izolo in Izolane. O tem mestu, za katerega tako domačini kot obiskovalci pravijo, da ima posebno dušo in drugačno energijo, se bomo pogovarjali z Natašo Benčič. Naša radijska kolegica, vse življenje iskreno predana temu mestu in ljudem, je namreč koronski čas izkoristila tudi za pisanje. Pred dnevi je v dveh jezikih izšla njena knjiga ZANIMIVI IZOLANI 100: PORTRETI 2004-2020, v kateri je združila zgodbe vseh, ki so v zadnjih 16 letih bili njeni gostje na istoimenski javni prireditvi v organizaciji Mestne knjižnice Izola. Fotografske portete je ustvaril Remigio Grižonič. Zakaj je Izola tako zelo posebna sta zaupala Mateji Brežan.
V Sloveniji je okrog 4500 registriranih reševalcev iz vode, od teh je aktivnih okrog 900. Največkrat so to mladi ljudje, ki jim reševanje iz vode omogoča dodaten zaslužek ali pa občasno zaposlitev, na primer poleti med študijem. So pa med njimi tudi taki, resda jih ni veliko, ki so ta poklic opravljali vse življenje in so si z njim prislužili tudi pokojnino. Sedem let je bil reševalec iz vode tudi Miroslav Peternel, ki je zdaj član državne komisije za preverjanje usposobljenosti reševalcev iz vode. Kaj vse morajo reševalci iz vode znati in obvladati, katere so pasti poklica in zakaj je tako malo reševalk? Ta in še kup drugih vprašanj mu je zastavila Jasna Preskar.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo se odpravi na Kras - v Kobjeglavo k družini Ščuka. Gre za posestvo, ki je staro več kot 200 let in prav toliko se tudi ukvarjajo s sušenjem pršuta na klasičen način. V preteklosti so se ukvarjali tudi s sviloprejstvom. Za nadaljevanje tradicije se jim ni bati, saj sta se hčerki, ki sta zaključili študij svojo pot začrtali na kmetiji. Obiskala jih je Ingrid Kašca Bucik.
Izposoja knjig na kopališčih vzdolž slovenske obale vseh štirih občin je postala že tradicionalna ponudba v poletnih mesecih. Z izbiro več tisoč naslovov knjig si lahko obiskovalci plaž popestrijo poletni oddih z branjem literature različnih žanrov in v različnih jezikih. Akcija spodbujanja branja med poletjem je letos zaživela tudi čez mejo, v hrvaški Istri.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Neveljaven email naslov
