Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Če še niste obiskali Kosovelove knjižnice v Sežani, vas tja vabimo z oddajo Primorski kraji in ljudje. Lahko si ogledate tudi njihovo spletno stran, ki vas bo popeljala med številne aktivnosti. Danes boste spoznali, da so tam zaposlene tudi pesnice, ki sta jim dala veliko umetniško popotnico Ciril Zlobec in Jolka Milič. Gostimo direktorico Kosovelove knjižnice in pesnico mag. Magdaleno Svetina Terčon ter pesnici, vodjo kozinske enote Patricijo Dodič in upokojeno sodelavko Majo Razboršek. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
Če še niste obiskali Kosovelove knjižnice v Sežani, vas tja vabimo z oddajo Primorski kraji in ljudje. Lahko si ogledate tudi njihovo spletno stran, ki vas bo popeljala med številne aktivnosti. Danes boste spoznali, da so tam zaposlene tudi pesnice, ki sta jim dala veliko umetniško popotnico Ciril Zlobec in Jolka Milič. Gostimo direktorico Kosovelove knjižnice in pesnico mag. Magdaleno Svetina Terčon ter pesnici, vodjo kozinske enote Patricijo Dodič in upokojeno sodelavko Majo Razboršek. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.
Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.
Nedelje nam prinašajo oddajo Primorski kraji in ljudje, v juniju boste lahko slišali serijo oddaj na temo delovanja primorskih knjižnic. Lani smo obiskali tolminsko, izolsko, idrijsko in cerkniško, letos pa smo bili na obisku goriške, postojnske, sežanske in piranske knjižnice. Goriška knjižnica Franceta Bevka deluje od leta 1949, ko je bila ustanovljena Okrajna študijska knjižnica Gorica, s sedežem v Šempetru. Kako je potekal razvoj delovanja omenjene knjižnice in kako široko je danes zastavljena njena dejavnost, nam bodo povedale direktorica Irena Škvarč ter Lara Konjedic (poudarek na e - široki e), Polonca Kavčič, Tina Podgornik in Saša Vidmar. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vas bomo popeljali v Opatje selo, ki sodi v občino Miren - Kostanjevica. To je krajevna skupnost, kjer ljudje z veseljem kakšno zapojejo, vas seznanijo z razburkano preteklostjo kraja in ponosno spomnijo na Prosvetno društvo Kras, ki šteje že 117 let.
Tokratna gostja rubrike Primorski kraji in ljudje je Tatjana Bočaj, diplomirana medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Koper. V maju je prejela zlato priznanje Zbornice babiške in zdravstvene nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije za prispevek k razvoju zdravstvene dejavnosti. Tatjana Bočaj je svojo poklicno pot začela v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, nato je dolgo skrbela za sladkorne bolnike v Diabetološki ambulanti koprskega zdravstvenega doma, zadnjih 25 let pa je izjemno dejavna na področju zdravja otrok in mladostnikov. Po slovesnosti, ki je letos prvič potekala v Predsedniški palači, jo je k pogovoru povabila Mateja Brežan.
Vas, ki jo na svojem hrbtu nosi osliček. Tako pravi povest, ki jo v slikah in besedi najdemo v Hiši od Bardinca v Loparju, kjer je postavljena krajevna etnološka in domoznanska zbirka, ki priča o bogati kulturni dediščini kraja in življenju vaščanov. Poleg dvajsetletnice od nastanka zbirke, bodo letos v kraju v Šavrinskih hribih obeležili še 160 let Bardinčeve domačije. Hiša, kjer se nahaja tudi turistično informacijska točka, se deli na tri dele: na istrsko črno kuhinjo, vinsko klet in domoznansko zbirko, dvorišče pa krasi lupa, pod katero je skrita mlatilnica z začetka 19. stoletja.
Na dan Evrope bomo šli po poteh znakov evropske dediščine, podeljenih Sloveniji. Mednarodna pobuda za znak evropske dediščine je bila oblikovana leta 2006 v španski Granadi. Znak evropske dediščine se dodeli krajem, predmetom ali dogodkom, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost za proces evropskega združevanja ali so nosilci evropskih vrednot. Slovenija je dobitnica treh znakov evropske dediščine in prav vsi trije so močno povezani s Primorsko. Znak evropske dediščine je prejela lani Prešernova Zdravljica in z njo, v Podnanosu rojeni, skladatelj Stanko Premrl. Leta 2018 je ta laskavi naslov dobila spominska cerkev na Javorci, v občini Tolmin. Prva v nizu nagrad, leta 2015, pa Partizanska bolnica Franja, v občini Cerkno. Oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Smilja Baranja
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam predstavljamo Nevenko Gregorčič iz Izole. Prek Centra za kulturo, šport in prireditve je vrsto let sooblikovala kulturno in družabno življenje kraja, zdaj, ko je upokojena, pa večino svojega časa in energije posveča zavrženim živalim. Z njo se je pogovarjala Jasna Preskar.
V letošnjem letu osnovna šola Kozara obeležuje 60. letnico organiziranega izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Poleg tega, da je šola posebna, ker jo obiskujejo posebni otroci ima tudi zanimivo zgodovino, ki je povezana z gradnjo in njenim imenom. Zgrajena je bila po potresu leta 1976 in sicer s samoprispevkom, ki so ga zbirali v tedanji Socialistični republiki Bosni in Hercegovini. Zaradi hvaležnosti do Bosancev, ki so večinoma sodelovali tudi pri gradnji, je šola dobila ime po bosanski planini Kozara. Z ravnateljem Edvardom Vrabičem, profesorico defektologije Jeleno Komel in učenci šole se bo v oddaji Primorski kraji in ljudje pogovarjala Nataša Uršič.
Neveljaven email naslov
