Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odpravljamo se v iskanje in okušanje »belega zlata«. In podobno kot je vse z zlatim pridihom nekoliko zagonetno, dvoumno ali skritega pomena, tako je tudi kraj, v katerega se podajamo, s svojim imenom nekoliko zavajajoč. Leži ob spodnjem toku reke Vipave, med Mirnom in Biljami, kjer se desni rečni breg razpre v prostrano in obdelano polje. Med vrtninami pa zavzema prav posebno mesto »belo zlato« ali beluši oziroma šparglji. Njim v čast in slast so si omislili tudi praznik. Toda ime kraja nas napeljuje na oreh. Z Valterjem Pregljem se podajamo v Orehovlje.
Majenca je vaški običaj, ki vsako leto ob začetku maja združuje krajane vseh starosti. Dolinska majenca med običaji izstopa predvsem po načinu postavljanja maja. To je praznik mladosti in priprave so vedno domena fantovske in dekliške. Med krajani pa so še zelo živi spomini na ročno dvigovanje maja, iskanja primerne češnje po vasi in številne dobrote, ki so jih postavili na vrh maja.
V dvorani Krajevne skupnosti v Sv. Antonu je bila v petek prireditev "Glasba po željah". Združili smo dve praznovanji 70-letnico Radia Koper in 50-letnico ansambla Ottavia Brajka. Poleg številnih glasbenih gostov, so bili v dvorani tudi člani Radijskega kluba Gremo plesat, ki skupaj z nami letos obeležujejo 70. rojstni dan. Melodije, čestitke, spomine in vtise je v oddaji Primorski kraji in ljudje zbrala Tjaša Lotrič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vsako prvo nedeljo v mesecu gostimo Primorce, ki so rojeni istega leta kot naš radio. Z njimi se spominjamo desetletij, dogodkov, ljudi, osebnosti, ki so sooblikovali primorski prostor. 70 let bo letos dopolnil tudi Dušan Črnigoj (foto:Primorske novice), ki je skoraj tri desetletja vodil gradbeno podjetje Primorje. To je gradilo primorski in širši slovenski prostor. Svetlim in razvojno naravnanim časom je sledilo grenko obdobje, ki se je zaključilo s stečajem. Njegov prvi mož je bil na eni in drugi strani, prestal je zaporno kazen. Trenutno zaradi preslepitve služi kazen z delom v splošno korist. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odpravili smo se po Kettejevi poti. Začeli smo v Ilirski Bistrici, pred šolo, ki nosi ime po Dragotinu Ketteju, pohod pa končali na Premu, kjer se je pesnik rodil. V tej brkinski vasici je urejena Kettejeva spominska soba, ki pa ni edina ogleda vredna znamenitost. Na pot se je podala Mateja Rolih Maglica:
Članice kreativne sekcije Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja so se tudi letos pred veliko nočjo lotile izdelave pirhov in drugih velikonočnih izdelkov. Prazniki pa so tudi priložnost, ko se hote ali nehote, odprejo skrinje spominov in zbudijo se zgodbe o krajih, časih in ljudeh. V Pulju je zgodbam prisluhnila Barbara Kampos.
Odpravili smo se v mestni gozd Panovec in obiskali eno tamkajšnjih gozdnih prebivalk - laško žabo. Je ena najbolj ogroženih evropskih dvoživk. Pri nas živi v mlakah in gozdovih na širšem območju Vipavske, v dolini reke Branice, manjši del v Brdih. Za njeno dolgoročno preživetje v Evropi so slovenske populacije najpomembnejše. Pred kratkim se je laška žaba v Novi Gorici znašla med dvema ognjema in sicer med interesom gospodarstvenikov in naravovarstvenikov. Zmagal je kompromis, nas pa je vseeno zanimalo kako preživlja dneve, zakaj je tako ogrožena in zakaj je pomembno, da se njena vrsta ohrani. Nataša Uršič se je v Panovec, kjer je eden od njenih domov, odpravila z naravovarstvenico Jano Laganis iz novogoriškega Zavoda za varstvo narave in nastal je naslednji reportažni zapis.
V naslednjih minutah bomo obiskali Zgonik, natančneje njihov Botanični vrt Carsiana, ki ga po novem upravlja Zadruga Rogos. Vrata vrta so odprli na prvi pomladni dan ta teden in napovedujejo številne novosti. Na sprehod po Carsiani vas vabi Mateja Brežan, ki je v družbi predsednice Zadruge Rogos Tine Klanjšček.
Izola je edina občina v Slovenski Istri, ki je na svojem območju uredila mestne vrtove in objavila razpis za oddajo v najem. Zanimanje je bilo izjemno, zato so najemnike izžrebali. Srečneži se po lanski prvi pravi sezoni in zimskem mirovanju že lotevajo novega pridelovalnega ciklusa, osmoljenci pa lahko samo upajo, da bo občina držala besedo in uredila dodatne vrtove. Izolske mestne vrtičkarje je obiskala Jasna Preskar.
Krčme in gostilne so bile vedno središče dogajanja, še posebno v vaškem okolju. Na Trnovsko-banjški planoti jih je bilo veliko in bile so zelo različne. Člani Kulturno-turističnega društva Lokovec, ki si prizadevajo za ohranjanje kulturne dediščine, so tako raziskali in zapisali vse o gostilnah in krčmah na planoti od druge polovice 19. stoletja do danes. Nastala je je knjiga, obširen zbornik, opremljen s številnimi zanimivimi fotografijami, ki pravzaprav prinaša zapis življenja na planoti. Nekaj najbolj zanimivih utrinkov je s snovalci knjige v oddaji Primorski kraji in ljudje prepletla Ingrid Kašca Bucik.
V jubilejnem letu Radia Koper se srečujemo z zgodovino in njenimi akterji. Tokrat nas ej Armando Šturman popeljal v časa sredi 20. stoletja, ko je slovenska kultura korenito zaznamovala in preoblikovala prostor, v katerem živimo. Pogovarjal se je z glasbenikom, tudi sedemdesetletnikom, ki je zgolj tri tedne starejši od Radia Koper, Tuliem Furlaničem.
V okviru zaznamovanja stote obletnice konca prve svetovne vojne je pri Goriški Mohorjevi družbi izšel Vojaški dnevnik, ki ga je med leti 1915 in 1919 pisal narodnjak in kulturni delavec iz Dornberka na Goriškem Ivo Bric. Kot avstro-ogrski vojak v dnevniških zapisih prikazuje boje ter vojaško življenje na fronti in v zaledju. Knjiga, ki sta jo uredila in spremno študijo napisala zgodovinarja Renato Podbersič mlajši in Peter Černic, prinaša tudi nekaj ohranjenih Bričevih pesmi in dokumentirano predstavi njegovo narodno in politično delo do tragične smrti v začetku junija 1943. O zapuščini in narodno-kulturnem pomenu Iva Brica se je z avtorjema knjige in njegovima vnukoma pogovarjal Valter Pregelj.
Neveljaven email naslov
