Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Suhozid je značilen element kulturne krajine Istre in Krasa. Od maja 2016 je vpisan v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Slovenija je skupaj z drugimi sedmimi državami lani sprožila pobudo, da bi ta, za sredozemske države značilna gradnja, postala sestavni del Unescove svetovne kulturne dediščine. Tudi v javnosti raste zavedanje o pomenu ohranjanja suhogradnje. Pomemben korak v tej smeri je nacionalna poklicna kvalifikacija suhozidar, suhozidarka, ki naj bi zaživela še letos. Več o vsem nam bosta v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala Lea Širok in njen sogovornik Dejan Zadravec iz Društva Jugna.
Steklarstvo Zupan domuje na vogalu več ulic v neposredni bližini Radia Koper že 24 let. Številni priznani likovni umetniki in galerije in seveda povsem običajne stranke, cenijo mojstrstvo steklarja Slavka Zupana, ki mu pri delu pomaga soproga Elša. V delavnici ga je za kratek klepet obiskala Nataša Benčič.
Solkan je majhen kraj, a ima izjemno bogato zgodovino. Z mnogoterih strani je popisana v zborniku, »Jako stara vas na Goriškem je Solkan«, ki je izšel ob 1ooo letnici prve omembe kraja. Glavni urednik obsežne publikacije je doktor Branko Marušič, zgodovinar, po rodu iz Solkana, kjer živi in ustvarja. V današnji oddaji je sogovornik v strnjenem pogledu v preteklost, pomen in vlogo Solkana. Pogovor je pripravila Zdenka Tomulić.
Hrib Sveti Pavel nad Vrtovinom na Ajdovskem - po domače Sveti Pav ali Školj - je zelo priljubljena pohodniška in izletniška točka, hkrati pa tudi eno pomembnejših arheološko zaščitenih prazgodovinskih najdišč in gradišč v Sloveniji. Celotno območje je spomeniško zaščiteno in kljub strokovnim raziskavam, ki so jih opravili pred več kot petimi desetletji, skriva ta nekdanja rimska naselbina oziroma utrdba še veliko dragocene in zanimive zapuščine. Tako hrib ni zanimiv samo za pohodnike in obiskovalce, ampak tudi za ljubiteljske iskalce in zbiratelje kulturno-zgodovinskih ostankov. Domačini in stroka so nad njihovim ravnajem ogorčeni, a tudi nemočni. Na Sveti Pavel se je odpravil Valter Pregelj.
Generalna skupščina Združenih narodov je konec minulega leta na slovensko pobudo soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bodo strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel in pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. O tem, kako zelo so čebele pom embne za celotno človeštvo, pa svojim vrstnikom predava tudi eden najmlajših čebelarjev-predavateljev, 8-letni Andrej Madrúša iz Kampela pri Kopru. Njega in njegovo družino, ki skrbi za 14 čebeljih družin, je obiskala Mateja Brežan.
Mizarstvo ima v Dutovljah vsaj sedemdesetletno tradicijo. Da je temu res tako, priča tovarna pohištva Krasoprema, ki še vedno deluje. Zakaj je nastala ravno v Dutovljah in kdo vse je zaslužen za osnovanje in razvoj mizarstva v kraju, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Irena Cunja. Podrobneje pa se bo o razvoju mizarstva v Dutovlja mogoče seznaniti že v petek (1.12.) na odprtju razstave, ki jo pripravljajo Milena Vovk, Dušan Štok in Branko Kjuder.
Primorska ima veliko srčnih ljudi. Med tistimi, ki imajo srce pogosto na dlani pa je profesor, doktor Igor D. Gregorič, srčni kirurg. Primorec, po rodu iz Prvačine, je medicinsko fakulteto opravil v Ljubljani, vrhunsko strokovno in raziskovalno delo na področju kardiokirurgije pa že več kot 3 desetletja opravlja v eni najboljših ameriških bolnišnic v Houstonu. Ostaja povezan z domovino, srčno in zaradi srca. V teh dneh se ga pogosto omenja kot vodjo novega Centra za zdravljenje otrok in odraslih s srčnimi napakami, vendar dr. Gregorič novice še ni javno komentiral.v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje pa lahko slišite pogovor, ki ga je z doktorjem Igorjem D. Gregoričem pripravila Zdenka Tomulič .Nastal je po slovesnosti, na kateri je prejel častni doktorat Univerze v Novi Gorici.
Pred 70 leti, pisalo se je 1947, se je na Reki zbrala skupina Slovencev z namenom, da bi ohranjali kulturo in jezik svoje matične domovine. Ustanovili so Slovenski dom - Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Z začrtanim programom so želeli negovati materinščino, še posebej mladi, ki niso mogli obiskovati šole v slovenskem jeziku ali prebirati slovenskih knjig ter tako spoznavati slovensko kulturo. Danes je seveda vse to mogoče. In tudi po 70 letih Slovenci še kako ostajajo prisotni na Reki in v njeni bližnji okolici. Obiskala jih je Barbara Kampos.
V ne tako davni preteklosti se je sezona obiranja oljk v Slovenski Istri v drugi polovici novembra šele začela, zdaj se takrat v glavnem že konča. Dognanja namreč kažejo, da je kakovost olja veliko boljša, če se z obiranjem ne čaka preveč. Kako izkoreniniti stare navade in oljkarje prepričati, da se v oljčnike podajo prej? Predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre, Danilo Markočič, se je domislil prireditve, ki bi veljala za uradni začetek sezone. Na Belvederju in v Strunjanu, kjer ima skupaj z ženo in eno vodilnih strokovnjakinj za oljkarstvo, Viljanko Vesel, svoj oljčnik, se tako v prvi polovici oktobra že 23 let odvija srečanje pridelovalcev in poznavalcev, ki z obiranjem tako imenovane oljke županov opozorijo, da so plodovi že zreli in da jih je treba pobrati. Viljanka Vesel in Danilo Markočič sta gosta tokratne oddaje »Primorski kraji in ljudje«, ki jo je pripravila Jasna Preskar.....
Na rtu Madona v Piranu stoji edini pravi kamniti svetilnik pri nas. Z dobrimi desetimi metri višine in 165 centimetri debelimi zidovi že od leta 1617 kljubuje močnim vetrovom in nevihtam. Svetilnik je zagotovo najbolje obiskan in fotografiran del piranske vedute. Svojemu namenu je bil predan šele leta 1872, ko je dobil tudi luč. O njegovi preteklosti smo se pogovarjali s Slobodanom Simičem Simetom in Tončko Senčar, ki z dovoljenjem lastnika - Občine Piran - občasno odpre njegova vrata številnim radovednim turistom. Ladu Bandlju je v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala, zakaj je kritična do lastnice, ki po njenem mnenju ni izpolnila obljube, da bo svetilnik uredila. Najprej Slobodan Simič Sime:
Kraljevi iz Izole so zanimiva družina. Zelo povezani, podjetni. Mama Marija je središče družinskega ognjišča, oče Marino, čeprav upokojeni podjetnik, še vedno pomaga hčerki Lari v veterinarskem centru Lara v Izoli, z ženo pomagata pri terh vnukih hčera Lare in Romine. Vedno so imeli veliko živali, Lara je že zgodaj vedela, da bo veterinarka. Da ne bi pobegnila v Zda, kamor so jo po praksi vabili, so ji starši ponudli njihove poslovne prostore n zgodaj je šla na samostojno poslpvno pot. Na klepet je očeta Marina, ki je vsem dobro znan iz Mefove skladbe v izvedbi skupine "Prizma"- "Dobrodošli" in hčerko, veterinarko Laro, povabila Nataša Benčič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pred mikrofon povabili zgodovinarja Matjaža Stibilja, avtorja knjige Bratstvo na delu. V luči 70letnice gradnje Nove Gorice, ki so jo začeli grditi brigadirji, bomo z današnjim gostom spregovorili o dosežkih brigadirjev, ki so gradili v nekdanji Jugoslaviji, tudi Novo Gorico. Med njihovimi največjimi uspehi je zagotovo 92 kilometrov dolga železniška proga Brčko - Banoviči, ki je bila zgrajena v šestih mesecih. Z Matjažem Stibiljem se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
Neveljaven email naslov
