Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nadaljujemo z nizom pogovorov ob 70-letnici Nove Gorice. Tokrat boste iz prve roke slišali, kako so najmlajše slovensko mesto gradile mladinske delovne brigade. Lea Širok je namreč v Izoli, kjer danes živi s soprogo, obiskala Oskarja Jogana, danes upokojenega varnostnega inženirja in ljubiteljskega slikarja. Leta 1948 pa je bil naš sogovornik med prvimi, ki so dobesedno s krampom in lopato, a z velikim zanosom za skupno korist, kot poudarja, gradili Novo Gorico.
Truške so bile nekoč zelo pomemben kraj in letošnji marec je za to vas v zaledju Kopra prazničen, čeprav mnogi tega morda ne vedo. 5. marca pred natančno 950 leti so bile Truške prvič uradno omenjene. Dokaz pa je v državnem arhivu v Muenchenu našel Janko Bočaj. Naš gost je sicer izjemen oljkar, a tudi velik ljubitelj zgodovine svojega kraja. O Truškah, o zgodovini kraja, o oljkah in vinu je tekla beseda. V oddajo Primorski kraji in ljudje ga je povabila Nataša Benčič.
Tokrat nadaljujemo s ciklom pogovorov, ki jih je porodila 70 letnica Nove Gorice. Tokrat namenjamo pozornost arhitekturi, zunanji podobi mesta, ki je bilo zamišljeno kot vrtno mesto. Pogovor z arhitektom Tomažem Vugo je pripravila Zdenka Tomulič.
Za tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje smo sogovornika poiskali v Jasenu, v kraju nedaleč od Ilirske Bistrice. Kuharski mojster Rihard Baša je zagovornik domačega, tudi zato, ker so mu pripadnost domači zemlji že v zibel položili stari oče - eden zadnjih mlinarjev v znamenitem Hodnikovem mlinu, teta - znana kot mama, profesionalna kuharica v nekdanjem Lesonitu-, "taprava" mama, ki si je kuharskih in ostalih gospodinjskih veščin nabrala v cenjeni samostanski gospodinjski šoli v Ilirski Bistrici, in oče - delaven kmečki čovek z velikim občutkom za rast in ohranjanje domačije. Zakaj lahko z domačim nahranimo sebe in druge, zakaj je prav ceniti svojo zemljo in njene darove, zakaj je mladim lepo posredovati zdrav pogled na svet in domovino - v tem smislu je Ljuba Sušanj zastavljala vprašanja Rihardu Baši.
Sedem desetletij Nove Gorice odseva tudi na radijskih valovih, z ljudmi, ki so živeli čas Nove Gorice in o tem pisali svoje zgodbe. S pričevanji, spomini in dogodki sestavljamo zgodovino mesta, ki je zraslo iz nič, na ledini, močvirju, celo ob robu pokopališča. Novo ledino kulturnega življenja so na jugoslovanskih tleh Gorice v zelo skromnih prostorih, a z izjemno energijo in ustvarjalnim zagonom orali nekateri posamezniki. Med njimi je bila Alenka Saksida, profesorica francoščine in nemščine, za marsikoga »legendarna direktorica Kulturnega doma Nova Gorica«. O kulturnem utripu mesta nekoč in danes se s Saksidovo pogovarja Tatjana Gregorič.
Tokrat nas je pot zapeljala do Razdrtega. Le nekaj sto metrov od središča vasi po regionalni cesti proti Postojni nas tabla povabi na turistično kmetijo Hudičevec, ki jo zelo dobro poznajo tako domačini kot obiskovalci iz tujine. Ne zgrešijo jo niti mimoidoči, ki se peljejo po avtocesti. Ob prvem snegu se mnogi Primorci tja zapeljejo na sankanje in topel obrok, čez vse leto pa kmetija ponuja še veliko več. Med drugim tudi bogat muzej, v katerega družina Simčič vlaga že od vsega začetka. Glavama družine Pavli in Janku Simčič se je rodilo pet otrok, zdaj družina šteje še 22 vnukov in 17 pravnukov. Na turistični kmetiji Hudičevec tako ne vedo, kaj je dolgčas. Obiskala jih je Mateja Brežan.
"Podjetnik se mora danes prilagajati spremembam na trgu, imeti jasno vizijo in ideje", so prepričani v družinskem podjetju Pahor Group. Poleg očeta Evgena Pahorja, vodita podjetje še oba sinova Fabio in Marko. Ukvarjajo se z industrijsko distribucijo, trgovino na drobno, gostinstvom, veliko načrtov pa imajo tudi na področju razvoja kmetijstva in turizma na Krasu. Njihova zgodba se je začela z gradbeništvom, nadaljevala pa s poslovno-trgovskim in gostinskim središčem v Tržiču na Goriškem, kjer jih je za oddajo Primorski kraji in ljudje obiskala Tjaša Lotrič:
Flavio Bonin je kustos za starejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu. Konec decembra izdal je pričakovano knjigo Belo zlato krilatega leva – ali, z delovnim naslovom, Razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike. z njim se je pogovarjal Lado Bandelj.
Z današnjo oddajo začenjamo serijo posvečeno mestu, ki je zraslo ob meji takoj po koncu 2. Svetovne vojne, Novi Gorici, ki ima letos 70 let. V prvi bo Nataša URšič gostila Mateja Arčona in Ervina Hladnika Milharčiča.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se selimo v Škedenj pri Trstu, kjer je po svežem in toplem kruhu dišalo vsako jutro že od konca 17. stoletja dalje. Kmalu je tako zaslovel, da so v drugi polovici 18. stoletja kar dvakrat zbrali najboljše škedenjske kruharice in jih povabili na Dunaj, da bi naučile tamkajšnje peke svoje umetnosti. Škedenjke so se s peko in prodajo kruha v Trstu ukvarjale do leta 1972, ko je zadnja krušarca zaključila to dolgoletno tradicijo. Da pa se v tej mestni četrti še vedno širi vonj po škedenjskem kruhu, skrbi Eligio Sanna s svojo družinsko pekarno. Obiskala ga je Tanja Jakomin Kocjančič.
Ustvarjalci oddaje Primorski kraji in ljudje smo obiskali Štefi Ostrouška in njeno hčer Mirjam Jug – Kraševki, ki živita na Maliji nad Izolo in sta v delu z otroki izpolnili svoje življenjsko poslanstvo. Z njima se je pogovarjala Ljuba Sušanj.
Naša pot po primorskih krajih nas je tokrat vodila do Hruševja, majhne vasi med Razdrtim in Postojno. Tja se je iz bližnjih Hrašč zaradi ljubezni pred nekaj desetletji preselila Mirka. Tem krajem je predana, zato tudi pridno beleži družinske vezi domačinov, išče izvore priimkov, že dolgo pa si zapisuje tudi narečne besede, saj, kot pravi, ne želi, da gredo v pozabo. Pred približno 15 leti pa je čisto po naključju začela izdelovati punčke in koruznega ličja. Danes so v beri izdelkov iz tega naravnega materiala še venčki, jaslice, čestitke, dojenčki v orehovi lupini. Königova je popoln samouk. Tudi zato je na svoje izdelke navezana, a jih rada podari tistim, ki še znajo ceniti ročno delo. Mirko König je obiskala Mateja Brežan.
Neveljaven email naslov
