Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo se v oddaji pomudili na vrtnarski kmetiji Čebron v Bukovici. Z vrtnarstvom se ukvarja že tretja generacija in vse kaže, da bo ljubezen do zemlje in kmetovanja ostala živa tudi naprej. Čebronove je obiskala Ingrid Kašca Bucik.
Pred 200 leti so v Renčah otroci prvič sedli v šolske klopi. Po podatkih iz najstarejše šolske kronike namreč začetki osnovnega šolstva v Renčah segajo v leto 1815. Pouk, ki je potekal v občinski hiši, je obiskovalo 50 otrok. Utrip šolstva v Renčah nekoč in danes je v oddaji Primorski kraji in ljudje ujela Karin Zorn.
Med avstro-ogrskimi letalci, ki so v prvi svetovni vojni preletavali območje soške fronte, sta bila tudi Bovčan Julian Kenda in Venčeslav Vrtovec iz Velikih Žabelj. Oba sta bila letalska opazovalca. Prvi je tragično preminil ko je bil star komaj 23 let, drugi pa je po vojni odšel v semenišče. Več podatkov o njunem življenju je v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje, ki jo posvečamo stoletnici začetka soške fronte, zbrala Karin Zorn. Njen sogovornik je bil poznavalec letalstva v prvi svetovni vojni Jožef Silič iz Šempetra.
Soško fronto, kateri namenjamo niz poletnih oddaj Primorski kraji in ljudje, so v prvi svetovni vojni preletavala tudi letala. Avstro-ogrska vojska je bila v številnih pogledih v slabšem položaju od italijanske: ob začetku vojne je imela trikrat manj letal, slabšo razporeditev letališč ob soški fronti in slabše pogoje za letenje. Vendar kot pripoveduje raziskovalec in strokovnjak za letalstvo v prvi svetovni vojni Jožef Silič iz Šempetra, italijanska vojska vsega tega ni znala izkoristiti. Prisluhnete oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje, namenjeni sto letnici začetka Soške fronte bomo govorili o Džamiji, ki so jo sredi vojne vihre postavili v vasici Log pod Mangartom. O njej sicer ni znanega veliko, tudi ostankov ne najdemo, zagotovo pa predstavlja svojevrstno zanimivost iz takratnih časov in priča o tem, da je bilo za vojake, ki so se borili daleč od doma in svojih verskih običajev dobro poskrbljeno. Oddajo je pripravila Ingrid Kašca Bucik.
Tokrat v oddaji Primorski kraji in ljudje, namenjeni stoletnici začetka soške fronte, bomo predstavili usodo dveh krajev: vasi Vrtojba in hriba Škabrijel. Vrtojba velja za najbolj porušeno vas na soški fronti. Od 350-ih hiš je ostala neporušena le ena. Škabrijel pa je bil po nekaterih podatkih najbolj obstreljevan hrib v celotni prvi svetovni vojni. O tem se je z zgodovinarjem Renatom Podbersičem mlajšim pogovarjala Karin Zorn.
Na bojišče se je odpravilo tudi veliko domačinov. Eden izmed njih je bil tudi Ivan Uršič iz Zgornje Borjane. Čeprav je bil navaden vojak je bil za takratne razmere zelo dobro pismen. Svoja občutja in doživetja 1. svetovne vojne je zapisoval v črno knjižico, ki jo je imel vedno pri sebi. Dnevniški zapisi in pesmi je Tolminski muzej letos izdal v knjigi »Zdaj pa grem na bojno polje«, ki nosi tiho sporočilo, da vojna ni rešitev. Tokratno oddajo je pripravila Lea Kemperle.
Danes se bomo v oddaji Primorski kraji in ljudje, posvečeni stoletnici začetka soške fronte, pomešali med madžarske turiste. Pred dnevi je več kot petsto Madžarov spoznavalo soška bojišča tako na slovenski kot italijanski strani. Obiskali so Posočje, Gorico in italijanski Kras. Vedno več je Madžarov, ki iščejo sledi svojcev na tem bojišču, tudi med potniki posebnega vlaka Isonzo ali Soča Express jih je bilo veliko. Z njimi se je pogovarjala Karin Zorn, ki je tudi pripravila naslednjo reportažo.
V tokratni oddaji iz niza odmevov ob 100 letnici začetka soške fronte, namenjamo pozornost dogajanjem v zaledju. Možje v bojnih jarkih, doma pa ženske z otroki in družinami. Na tisoče ljudi je moralo v begunstvo, kjer se je življenje zapisovalo s trdo, neusmiljeno roko pomanjkanja, strahu, ponižanj. O soočenju prebivalstva z vsakdanom v zaledju fronte, o beguncih govori razstava, ki je postavljena v prostorih Fundacije Poti miru v Kobaridu. Z vodjo projekta, doktorico Marto Verginella, se pogovarja Zdenka Tomulič.
V krajih kjer je potekala fronta je spomin na to zgodovinsko obdobje še posebej prisoten. Pred desetletji, ko je bila prva svetovna vojna po krivici potisnjena v ozadje druge, so nekateri po kavernah in jarkih že skrbno zbirali ostaline, dnevniške zapise, fotografije ter strokovno literaturo, ki je bila silno redka. Ljubitelji tega zgodovinskega obdobja so se leta 1993 združili v Društvo Soška fronta. Danes v njem deluje 200 članov, ki skrbijo za materialno in spominsko dediščino. Tadej Munih in David Erik Pipan - prvi predsednik, drugi podpredsednik Društva, sta gosta tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje. Z njima se pogovarja Nataša Uršič.
Naša sogovornika bosta tudi tokrat Mihael Uršič iz Fundacije Poti miru v Kobaridu in Željko Cimprič iz kobariškega muzeja. Oba sta odlična poznavalca dogajanja na soški fronti in tudi vodnika po poteh, kjer so nekoč potekale bitke. Skozi njune roke je šlo veliko dnevniških zapisov vojakov ter civilistov, pregledala sta stotine fotografij in pričevanj. Ob marsikaterem zapisu jima je zaradi strahot vojne, zastal dih, sta povedala Nataši Uršič. V 888 dneh, kolikor je trajala soška fronta, izstopajo predvsem zgodbe in pripovedi posameznikov. Iz njih izvemo, da je bil boj z naravo bolj krut kot boj v strelskih jarkih. Veliko več časa kot bojevanju so vojaki posvečali vprašanju, kako ostati zdrav, kako se prehraniti, kako se ogreti in kar je najpomembnejše - kako ostati živ!
Prva v nizu oddaj, ki jih posvečamo stoti obletnici začetkov bojev na soški fronti. Naša sogovornika bosta Mihael Uršič iz Fundacije Poti miru v Kobaridu in Željko Cimprič iz kobariškega muzeja. Oba sta odlična poznavalca dogajanja na soški fronti in tudi vodnika po poteh, kjer so nekoč potekale bitke. Skozi njune roke je šlo nešteto dnevnikov vojakov ter civilistov, fotografij in pričevanj. Ob marsikaterem zapisu jima je zaradi strahot vojne zastal dih, sta povedala Nataši Uršič. V 888 dneh, kolikor je trajala soška fronta, izstopajo predvsem zgodbe in pripovedi posameznikov. Iz njih izvemo, da je bil boj z naravo bolj krut kot boj v strelskih jarkih. Veliko več časa kot bojevanju so vojaki posvečali vprašanju, kako ostati zdrav, kako se prehraniti, kako se ogreti in kar je najpomembnejše - kako ostati živ!
Neveljaven email naslov
