Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jota, supe, kuglef - to je le nekaj dobrot iz domače kuharske zakladnice iz Doline pri Trstu. Recepte po satrem so zbrali v Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik. K sodelovanju so povabili krajane, ki so odprli svoje kuhinje in postopke priprave tudi prikazali. O Dolinski kuhinjski zakladnici sta tako nastala video in koledar. V društvu so že pred leti sicer popisali pričevanja o bogastvu vodnih virov dolinskega območja.
5. maja je minilo deset let od smrti ajdovskega bibliofila, zbiralca fosilov in raziskovalca tehnične dediščine Stanislava Bačarja. Ob tej priložnosti sta se ajdovski Lavričeva knjižnica in Pilonova galerija rojaku poklonili z razstavo z naslovom 'Stanislav Bačar, iskalec biserov med knjigami.' V Pilonovi galeriji je na ogled izbor knjig iz njegove bogate knjižnice, ki obsega tako raritete kot prvotiske, nekatere izmed njih so tudi edini primerek v Sloveniji.
Biodiverziteta je raznovrstnost življenja. Zakaj je pomembna, izveste v tokratni oddaji, v kateri je naš gost dr. Andrej Sovinc. Zadnja raziskava pravi, da bo do leta 2100 izumrlo 90 % vseh živih bitij v oceanih in da je najbolj ogroženo morje na svetu prav Jadransko. In še dejstvo, ki se meri v minutah: v času trajanja te oddaje bo izginilo za 200 nogometnih igrišč tropskega pragozda. Bomo ukrepali?
Po turističnem bumu v Posočju in Brdih postaja dolina pod Kucljem, Čavnom in obronki Trnovskega gozda naslednja najbolj prepoznavna destinacija Primorske. Kot je že običajno so jo morali najprej »odkriti« tujci, ki v zadnjem času ne skoparijo s hvalospevi o pokrajini, vinu, hrani, mirnemu življenjskemu utripu, čistemu okolju in prijaznim ljudem. Tudi zaradi zadnje reportaže CNN-a imajo ponudniki v teh pomladnih mesecih zasedene že skoraj vse namestitve. Obiskovalci jo lahko v teh dneh doživite v okviru Kulinaričnega meseca Okusi Vipavske doline. Oddajo je pripravila Nataša Uršič. Avtor fotografije: Matjaž Prešeren
Pihalni orkester Komen, edini slovenski ljubiteljski glasbeni sestav, ki je nastopil v sloviti Zlati dvorani na Dunaju in v dvorani Berlinske filharmonije, letos obeležuje 25-letnico delovanja. Mladostna energija, glasbene delavnice, poletna orkestrska šola in letos tudi skladateljskih natečaj Musikras, maskota Pokovčka, karte Spomin z motivi glasbenikov zaznamujejo jubilejno leto sestava. V Godbenem domu v Komnu se je orkestru pridružila Tatjana Gregorič in pred mikrofon povabila predsednika Evgena Kavčiča, dirigenta Matijo Tavčarja in dva člana sestava, Ano Rojc in Gabriela Simčiča.
Letos mineva 100 let od ustanovitve jezikovnega krožka Odvada. Odvadarji so delovali od leta 1922 do 1929, da bi čim bolj zaščitili materinščino. O programu krožka in o razmerah, v katerih je deloval, se je Smilja Baranja pogovarjala s prof. Marijo Pirjevec Paternu.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Za kristjane je praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje. Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Ker je to premičen praznik, je vsako leto različen tudi datum obeležja. Praznik ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z izr. prof. dr. Katjo Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Izteka se teden, v katerem smo praznovali dve pomembni obletnici skladateljev Giuseppeja Tartinija in Vladimirja Lovca. Medtem ko je Tartini z več jubileji postal že piranska blagovna znamka, se je Vladimirju Lovcu koprska javnost prvič poklonila v večjem obsegu. Tako je stota obletnica njegovega rojstva postala tudi priložnost za obujanje spominov. In prav tem posvečamo današnjo oddajo, saj bomo v njej spoznali Primorce, ki so ga kot nekdanji sodelavci, učenci ali prijatelji ohranili v svojih spominih. Med njimi je tudi nekaj znanih osebnosti, kot so glasbeniki in glasbeni pedagogi Nadja Žerjal, Borut Logar, Nuša Gregorič in Vlado Batista, naši radijski sodelavki Branka Kljun in Janja Lešnik ter slikar Tomo Vran. .
V Škrabčevi knjižnici Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici so pred dnevi razvozlali dolgoletno skrivnost. Leta so v trezorju med dragocenimi inkunabulami hranili tudi zelo staro in precej poškodovano knjigo, o kateri niso vedeli ne njenega naslova ne kdo je avtor. Zahvaljujoč spletu dogodkov so odkrili, da gre za še eno inkunabulo z letnico 1496. Knjigo si je od blizu ogledala Karin Zorn Čebokli.
Vas Parecag se sonči na južnih pobočjih griča Kaštelir s pogledom na Sečoveljske soline. Ta lega očitno zelo ustreza drevesastim alojam. Claudia Ruzzier-Černe in njen soprog Lado sta jih v lastni vrtnariji uspela vzgojiti več tisoč. Ko spomladi zacvetijo, rastlinjaki zaživijo v živo oranžni barvi cvetov. Claudio delo z alojami navdušuje in v rastlinjaku bi v njihovi družbi lahko preživela ves dan. To ji da energijo, pravi. Včasih katero tudi poboža. Brez lista alojinega lista in napitka pa ne gre nikamor. Zakaj, nam je povedala ob našem obisku.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo ponudili idejo, kako lahko preživimo pomladni dan. Iskali smo veter v laseh, pomladne utrinke na izjemni primorski učni poti. Rdeča nit oddaje so bile knjige Pomladni dan, novela Pot v Tolmin našega velikega pisatelja, prevajalca in dramatika Cirila Kosmača ter Kosmačevih še neobjavljenih del, ki sta jo uredila in izdala Boštjan Gombač in Kosmačeva hči Nanča Kosmač Kogej. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
Yuliia Volk je ena tistih Ukrajink, ki so se na Primorsko preselile že pred vojno. Prihaja iz mesta Mashivka, ki leži v centralni Ukrajini v okraju Poltava in je 120 kilometrov oddaljeno od Harkova. Na novogoriško Univerzo je pred osmimi leti prišla na študijsko izmenjavo potem se je zaljubila, poročila in ostala tukaj. Z družino živi v Čepovanu. Nataši Uršič je povedala, kako njena družina doživlja vojno, kako so si pod kletjo skopali nekakšno zemljanko kamor odidejo, ko zatulijo sirene in kako občuti krivdo, ker je na varnem. Pa tudi o tem, da vsaka vas v Ukrajini govori drugačno narečje, zakaj so takšni domoljubi, ali je pozdrav »Slava Ukrajini« nastal šele sedaj, o čem govori ukrajinska himna in kaj bo storila takoj ko se vojna konča.
Neveljaven email naslov
