Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Edvard Žitnik je novi dopisnik RTV Slovenija v Združenih državah Amerike. Z njim se je menjal tudi sedež dopisništva; iz Washingtona v New York.
Žitnik priznava, da je začetek novega dopisnikovanja težak tudi zaradi povsem vsakdanjih novinarskih težav kot je čakanje na internetno povezavo. Prve dni je najbolj nujna dela zato opravljal kar iz bližnjega Starbucksa – restavracije hitre kave – in v javni knjižnjici.
“V našem poslu brez interneta ne znamo in ne moremo več funkcionirati.”
Haiti obstaja le na papirju
V zelo intenzivnem mesecu dela v New Yorku je pred tednom potoval na Haiti, kjer so odprli slovensko šolo. Po katastrofalnem potresu januarja 2010 je država popolnoma uničena in brez infrastrukture. Ukinili so železnico in javni promet, cest pa praktično ni.
“Edini delček ceste, ki je v prestolnici Port-au-Prince asfaltiran, je delček ceste od letališča do ameriške ambasade in ve se, kdo je to cesto asfaltiral.”
Čeprav humanitarna pomoč prihaja, država z njo ni sposobna upravljati. “Haiti je država, ki obstaja samo na papirju. Če ne bi bilo humanitarne pomoči, bi jo lahko ukinili.”
Slavoj Žižek v Parku Zuccati
Čeprav so se protesti proti “pohlepu kapitalizma” v New Yorku začeli že pred časom, so svetovne medijske pozornosti deležni šele v zadnjih dneh. Z novicami iz New Yorka raste tudi zagon gibanja “Okupirajmo Wall Street”. Organizirane protestnike, ki nameravajo v parku kampirati tudi čez zimo, je v nedeljo opoldne nagovoril celo slovenski filozof Slavoj Žižek. Posnetek je objavljen na portalu Youtube (in ga nismo prevajali).
K internacionalizaciji gibanja so poskrbeli tudi protestniki sami. Opremljeni s sodobnimi tehnologijami pošiljajo v svet praktično vse, kar se v parku zgodi. 15. oktobra pričakujejo, da se jim bodo pridružili protestniki na vseh koncih sveta, tudi v Sloveniji.
Žitnik razlaga, da protesniki svojih aktivnosti ne povezujejo neposredno s kritiko predsednika Baracka Obame, čeprav je njegova priljubljenost v ZDA že zelo nizka. Obama zdaj velja za gospodarsko šibkega predsednika, ki je veliko oljubljal in malo obljub uresničil.
Izguba Obamine prepričljivosti utegne prinesti spremembe na predsedniških volitvah prihodnje leto. Čeprav ga komentatorji še niso odpisali, se republikanci že pripravljajo na boj za Belo hišo.
“Amerika se nagiba v smer, ki je diametralno nasprotna tisti, ki je izvolila predsednika Obamo.”
781 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Edvard Žitnik je novi dopisnik RTV Slovenija v Združenih državah Amerike. Z njim se je menjal tudi sedež dopisništva; iz Washingtona v New York.
Žitnik priznava, da je začetek novega dopisnikovanja težak tudi zaradi povsem vsakdanjih novinarskih težav kot je čakanje na internetno povezavo. Prve dni je najbolj nujna dela zato opravljal kar iz bližnjega Starbucksa – restavracije hitre kave – in v javni knjižnjici.
“V našem poslu brez interneta ne znamo in ne moremo več funkcionirati.”
Haiti obstaja le na papirju
V zelo intenzivnem mesecu dela v New Yorku je pred tednom potoval na Haiti, kjer so odprli slovensko šolo. Po katastrofalnem potresu januarja 2010 je država popolnoma uničena in brez infrastrukture. Ukinili so železnico in javni promet, cest pa praktično ni.
“Edini delček ceste, ki je v prestolnici Port-au-Prince asfaltiran, je delček ceste od letališča do ameriške ambasade in ve se, kdo je to cesto asfaltiral.”
Čeprav humanitarna pomoč prihaja, država z njo ni sposobna upravljati. “Haiti je država, ki obstaja samo na papirju. Če ne bi bilo humanitarne pomoči, bi jo lahko ukinili.”
Slavoj Žižek v Parku Zuccati
Čeprav so se protesti proti “pohlepu kapitalizma” v New Yorku začeli že pred časom, so svetovne medijske pozornosti deležni šele v zadnjih dneh. Z novicami iz New Yorka raste tudi zagon gibanja “Okupirajmo Wall Street”. Organizirane protestnike, ki nameravajo v parku kampirati tudi čez zimo, je v nedeljo opoldne nagovoril celo slovenski filozof Slavoj Žižek. Posnetek je objavljen na portalu Youtube (in ga nismo prevajali).
K internacionalizaciji gibanja so poskrbeli tudi protestniki sami. Opremljeni s sodobnimi tehnologijami pošiljajo v svet praktično vse, kar se v parku zgodi. 15. oktobra pričakujejo, da se jim bodo pridružili protestniki na vseh koncih sveta, tudi v Sloveniji.
Žitnik razlaga, da protesniki svojih aktivnosti ne povezujejo neposredno s kritiko predsednika Baracka Obame, čeprav je njegova priljubljenost v ZDA že zelo nizka. Obama zdaj velja za gospodarsko šibkega predsednika, ki je veliko oljubljal in malo obljub uresničil.
Izguba Obamine prepričljivosti utegne prinesti spremembe na predsedniških volitvah prihodnje leto. Čeprav ga komentatorji še niso odpisali, se republikanci že pripravljajo na boj za Belo hišo.
“Amerika se nagiba v smer, ki je diametralno nasprotna tisti, ki je izvolila predsednika Obamo.”
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Neveljaven email naslov