Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mojca Širok, dopisnica iz Rima (foto: Denis Zupan Photography)
Italijanskemu premieru Berlusconiju so minuli teden izglasovali že 53. zaupnico. Spet se je izkazalo, kako spreten pogajalec in mojster za pritiske je Berlusconi. Mojca Širok bi z odgovorom na vprašanje, kako jih je ” kupil” tokrat, lahko tvegala ovadbo, saj, razumljivo, v vladi zanikajo kakršnokoli trgovanje z glasovi.
“Če pa postavimo dejstva na kup, je težko verjeti, da so se tisti poslanci, ki so glasovali za vlado premiera Berlusconija, pustili prepričati iz drugačnih vzrokov, kot so neposredno in strogo materialni.«
Kar nekaj zelo izmuzljivih odgovorov se tako ponuja na vprašanje, kako se uspe Berlusconiju, čeprav že leto dni nima podpore v parlamentu, obdržati na oblasti. “Nekateri trdijo, da ni nobene druge alternative, drugim se tak odgovor zdi smešen. Vedno je alternativa. Dokler bo Berlusconi uspel zagotavljati, nekateri pravijo koristi, drugi pravijo ugodnosti, tretji pravijo, kar država potrebuje in zagotavlja velikemu delu prebivalstva, do takrat bo ostal na oblasti.”
Toliko večjo politično nevihto so zato sprožili sobotni nemiri v Rimu. “Ko politika želi skriti ali potlačiti razpravo o kakšnem, bodisi političnem bodisi družbenem, vprašanju, takrat se na protestih pojavijo razbijači in nasilneži.” Politično nasilje ima namreč v Italiji dolgoletno tradicijo. Knjige in pričevanja iz preteklosti govorijo o tem, da so bili teroristi in akterji nasilja vedno izzvani. Zmanipulirale so jih “višje sile”, ki jim je bilo v interesu, da se napetost v družbi obdrži. Nasilje, ki se je dogajalo na rimskih ulicah, je tako izničilo vse razloge za proteste in zameglilo razpravo več kot sto tisoč miroljubnih protestnikov. “Vsa ta razprava je danes mrtva, razpravljamo le še o tem, kdo so bili nasilneži in zakaj se je tako strogo izurjena policija pustila presenetiti, oziroma jih ni uspela zadržati.”
Sobotni nemiri pa so na nek način tudi pobotali policiste in tisti del italijanske družbe, ki je ostal na nasprotnih bregovih po uličnih spopadih v Genovi leta 2001. Miroljubni demonstranti so namreč ploskali policistom, ustavljali nasilneže in jim jih izročali. “Policisti imajo zdaj občutek, ki je na nek način resničen in jih z ljudmi povezuje – to, da so vsi na isti ladji. Vlada krči sredstva tudi za policijo, plače pa so sramotno nizke.” Na policijskem forumu se je tako eden od policistov pošalil in pozval finančnega ministra: “Vrnite mi 7 evrov, ki sem jih dobil za nadurno delo v soboto popoldne!”
781 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Mojca Širok, dopisnica iz Rima (foto: Denis Zupan Photography)
Italijanskemu premieru Berlusconiju so minuli teden izglasovali že 53. zaupnico. Spet se je izkazalo, kako spreten pogajalec in mojster za pritiske je Berlusconi. Mojca Širok bi z odgovorom na vprašanje, kako jih je ” kupil” tokrat, lahko tvegala ovadbo, saj, razumljivo, v vladi zanikajo kakršnokoli trgovanje z glasovi.
“Če pa postavimo dejstva na kup, je težko verjeti, da so se tisti poslanci, ki so glasovali za vlado premiera Berlusconija, pustili prepričati iz drugačnih vzrokov, kot so neposredno in strogo materialni.«
Kar nekaj zelo izmuzljivih odgovorov se tako ponuja na vprašanje, kako se uspe Berlusconiju, čeprav že leto dni nima podpore v parlamentu, obdržati na oblasti. “Nekateri trdijo, da ni nobene druge alternative, drugim se tak odgovor zdi smešen. Vedno je alternativa. Dokler bo Berlusconi uspel zagotavljati, nekateri pravijo koristi, drugi pravijo ugodnosti, tretji pravijo, kar država potrebuje in zagotavlja velikemu delu prebivalstva, do takrat bo ostal na oblasti.”
Toliko večjo politično nevihto so zato sprožili sobotni nemiri v Rimu. “Ko politika želi skriti ali potlačiti razpravo o kakšnem, bodisi političnem bodisi družbenem, vprašanju, takrat se na protestih pojavijo razbijači in nasilneži.” Politično nasilje ima namreč v Italiji dolgoletno tradicijo. Knjige in pričevanja iz preteklosti govorijo o tem, da so bili teroristi in akterji nasilja vedno izzvani. Zmanipulirale so jih “višje sile”, ki jim je bilo v interesu, da se napetost v družbi obdrži. Nasilje, ki se je dogajalo na rimskih ulicah, je tako izničilo vse razloge za proteste in zameglilo razpravo več kot sto tisoč miroljubnih protestnikov. “Vsa ta razprava je danes mrtva, razpravljamo le še o tem, kdo so bili nasilneži in zakaj se je tako strogo izurjena policija pustila presenetiti, oziroma jih ni uspela zadržati.”
Sobotni nemiri pa so na nek način tudi pobotali policiste in tisti del italijanske družbe, ki je ostal na nasprotnih bregovih po uličnih spopadih v Genovi leta 2001. Miroljubni demonstranti so namreč ploskali policistom, ustavljali nasilneže in jim jih izročali. “Policisti imajo zdaj občutek, ki je na nek način resničen in jih z ljudmi povezuje – to, da so vsi na isti ladji. Vlada krči sredstva tudi za policijo, plače pa so sramotno nizke.” Na policijskem forumu se je tako eden od policistov pošalil in pozval finančnega ministra: “Vrnite mi 7 evrov, ki sem jih dobil za nadurno delo v soboto popoldne!”
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Našega dopisnika je v Peking poklical Damjan Zorc. Pogovarjala sta se o zapletih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Medtem ko so vse oči sveta osredotočene zgolj na to, ali se bo ameriški predsednik Donald Trump srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, se med ZDA in Kitajsko zapleta na trgovinskem področju.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Erika Štular iz Bruslja
Na Zahodnem bregu na nadzornih točkah izraelske vojske znova potekajo protesti Palestincev, s čimer danes zaznamujejo dan katastrofe v spomin na ustanovitev države Izrael pred 70 leti.
40 let po umoru predsednika vlade Italijani skušajo postaviti njegov lik in delo v zgodovinski okvir. Aktualna politična situacija: pat pozicija.
V 18. vzporednik se je iz New Yorka oglasil Edvard Žitnik. Praznik dela ima korenine v ZDA, a ga tam ne slavijo, je zgolj poglavje v zgodovinskih učbenikih:
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic, tokrat se je iz Bruslja oglasil Matjaž Trošt.
18. Vzporednik je tokrat na Kitajsko poklical našega sodelavca Uroša Lipuščka.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se je iz ZDA oglasil Edvard Žitnik.
Neveljaven email naslov