Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mojca Širok, Rim

18.10.2011


Mojca Širok, dopisnica iz Rima (foto: Denis Zupan Photography)

Italijanskemu premieru Berlusconiju so minuli teden izglasovali že 53. zaupnico. Spet se je izkazalo, kako spreten pogajalec in mojster za pritiske je Berlusconi. Mojca Širok bi z odgovorom na vprašanje,  kako jih je ” kupil” tokrat, lahko tvegala ovadbo, saj, razumljivo, v vladi zanikajo kakršnokoli trgovanje z glasovi.

“Če pa postavimo dejstva na kup, je težko verjeti, da so se tisti poslanci, ki so glasovali za vlado premiera Berlusconija, pustili prepričati iz drugačnih vzrokov, kot so neposredno in strogo materialni.«

Kar nekaj zelo izmuzljivih odgovorov se tako ponuja na vprašanje, kako se uspe Berlusconiju, čeprav že leto dni nima podpore v parlamentu,  obdržati na oblasti. “Nekateri trdijo, da ni nobene druge alternative, drugim se tak odgovor zdi smešen. Vedno je alternativa. Dokler bo Berlusconi uspel zagotavljati,  nekateri pravijo koristi, drugi pravijo ugodnosti, tretji pravijo, kar država potrebuje in zagotavlja velikemu delu prebivalstva, do takrat bo ostal na oblasti.”

Toliko večjo politično nevihto so zato sprožili sobotni  nemiri v Rimu. “Ko politika želi skriti ali potlačiti razpravo o kakšnem, bodisi političnem bodisi družbenem, vprašanju, takrat se na protestih pojavijo razbijači in nasilneži.” Politično nasilje ima namreč v Italiji dolgoletno tradicijo. Knjige in pričevanja iz preteklosti govorijo o tem, da so bili teroristi in akterji nasilja vedno izzvani. Zmanipulirale so jih “višje sile”, ki jim je bilo v interesu, da se napetost v družbi obdrži. Nasilje, ki se je dogajalo na rimskih ulicah, je tako izničilo vse razloge za proteste in zameglilo razpravo več kot sto tisoč miroljubnih protestnikov. “Vsa ta razprava je danes mrtva, razpravljamo le še o tem, kdo so bili nasilneži in zakaj se je tako strogo izurjena policija pustila presenetiti, oziroma jih ni uspela  zadržati.”

Sobotni nemiri pa so na nek način tudi pobotali policiste in tisti del italijanske družbe, ki je ostal na nasprotnih bregovih po uličnih spopadih v Genovi leta 2001. Miroljubni demonstranti so namreč ploskali policistom, ustavljali nasilneže in jim jih izročali. “Policisti imajo zdaj občutek, ki je na nek način resničen in jih z ljudmi povezuje – to, da so vsi na isti ladji. Vlada krči sredstva tudi za policijo, plače pa so sramotno nizke.”  Na policijskem forumu se je tako eden od policistov pošalil in pozval finančnega ministra: “Vrnite mi 7 evrov, ki sem jih dobil  za nadurno delo v soboto popoldne!”


18. vzporednik

781 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Mojca Širok, Rim

18.10.2011


Mojca Širok, dopisnica iz Rima (foto: Denis Zupan Photography)

Italijanskemu premieru Berlusconiju so minuli teden izglasovali že 53. zaupnico. Spet se je izkazalo, kako spreten pogajalec in mojster za pritiske je Berlusconi. Mojca Širok bi z odgovorom na vprašanje,  kako jih je ” kupil” tokrat, lahko tvegala ovadbo, saj, razumljivo, v vladi zanikajo kakršnokoli trgovanje z glasovi.

“Če pa postavimo dejstva na kup, je težko verjeti, da so se tisti poslanci, ki so glasovali za vlado premiera Berlusconija, pustili prepričati iz drugačnih vzrokov, kot so neposredno in strogo materialni.«

Kar nekaj zelo izmuzljivih odgovorov se tako ponuja na vprašanje, kako se uspe Berlusconiju, čeprav že leto dni nima podpore v parlamentu,  obdržati na oblasti. “Nekateri trdijo, da ni nobene druge alternative, drugim se tak odgovor zdi smešen. Vedno je alternativa. Dokler bo Berlusconi uspel zagotavljati,  nekateri pravijo koristi, drugi pravijo ugodnosti, tretji pravijo, kar država potrebuje in zagotavlja velikemu delu prebivalstva, do takrat bo ostal na oblasti.”

Toliko večjo politično nevihto so zato sprožili sobotni  nemiri v Rimu. “Ko politika želi skriti ali potlačiti razpravo o kakšnem, bodisi političnem bodisi družbenem, vprašanju, takrat se na protestih pojavijo razbijači in nasilneži.” Politično nasilje ima namreč v Italiji dolgoletno tradicijo. Knjige in pričevanja iz preteklosti govorijo o tem, da so bili teroristi in akterji nasilja vedno izzvani. Zmanipulirale so jih “višje sile”, ki jim je bilo v interesu, da se napetost v družbi obdrži. Nasilje, ki se je dogajalo na rimskih ulicah, je tako izničilo vse razloge za proteste in zameglilo razpravo več kot sto tisoč miroljubnih protestnikov. “Vsa ta razprava je danes mrtva, razpravljamo le še o tem, kdo so bili nasilneži in zakaj se je tako strogo izurjena policija pustila presenetiti, oziroma jih ni uspela  zadržati.”

Sobotni nemiri pa so na nek način tudi pobotali policiste in tisti del italijanske družbe, ki je ostal na nasprotnih bregovih po uličnih spopadih v Genovi leta 2001. Miroljubni demonstranti so namreč ploskali policistom, ustavljali nasilneže in jim jih izročali. “Policisti imajo zdaj občutek, ki je na nek način resničen in jih z ljudmi povezuje – to, da so vsi na isti ladji. Vlada krči sredstva tudi za policijo, plače pa so sramotno nizke.”  Na policijskem forumu se je tako eden od policistov pošalil in pozval finančnega ministra: “Vrnite mi 7 evrov, ki sem jih dobil  za nadurno delo v soboto popoldne!”


13.01.2015

Matjaž Trošt, Bruselj

Matjaž Trošt je dogajanje po terorističnem napadu na tednik Charlie Hebdo spremljal v Parizu. V 18. vzporedniku smo se z njim pogovorili tudi o odzivih francoske javnosti in političnih voditeljev na ta napad, jutrišnji številki tednika, ki naj bi vsebovala nove upodobitve Mohameda, simbolični moči satire v Franciji in evropskem kontekstu dogajanja, potegnili pa smo tudi vzporednice z našim prostorom.


06.01.2015

Polona Fijavž, Berlin

Poklicali smo našo dopisnico v Berlinu Polono Fijavž.


06.01.2015

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


30.12.2014

Vanja Vardjan, Zagreb

Pogovarjali smo se z našim dopisnikom s Hrvaške Vanjo Vardjanom.


23.12.2014

Erika Štular, Bruselj

Poklicali smo v Bruselj našo dopisnico Eriko Štular.


23.12.2014

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


16.12.2014

Mojca Širok

Mojca Širok o delu najmlajšega italijanskega premierja, o tem, da Rimu vlada mafija in o kandidaturi Rima za Olimpijske igre.


16.12.2014

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


09.12.2014

Uroš Lipušček, Peking

Poklicali smo našega dopisnika Uroša Lipuščka v Peking.


02.12.2014

Marta Razboršek, Beograd

Pogovor z beograjsko dopisnico Marto Razboršek o aktualnem dogajanju v Srbiji, med drugim tudi o odzivih na vrnitev Vojislava Šešlja v državo.


25.11.2014

Karmen W. Švegl, Bližnji vzhod

Odnosi med Izraelci in Palestinci se v zadnjih tednih vnovič slabšajo, kolikor je sobivanje enih in drugih sploh lahko še slabše. Z našo dopisnico tudi o tunizijskih predsedniških volitvah, ki dajejo vtis zaključenega prehoda v novo normalnost v državi po revoluciji, in seveda o vedno novih ekscentričnih odklonih turškega predsednika.


18.11.2014

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Na vhodu veliko novega, zato se tokrat oglaša Vlasta Jeseničnik.


11.11.2014

Gašper Andrinek, Varšava

Poklicali smo v Varšavo.


11.11.2014

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


04.11.2014

Polona Fijavž, Berlin

V Nemčiji bodo obeležili 25-letnico padca berlinskega zidu. Obdobja velikih upov se bodo spomnili v dobi, ko se zgodovina, kljub nekaterim drugačnim napovedim, nikakor ni končala. Nasprotno. Konflikti po svetu trajajo praktično vseskozi, najbolj nevralgična točka pa je prav gotovo Bližnji vzhod. In na tamkajšnja bojišča v zadnjih tednih odhajajo v Nemčiji živeči Kurdi in skrajni islamisti. O današnji Nemčiji – v pogovoru z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž.


28.10.2014

Edvard Žitnik, New York

New York se je pred kratkim soočil s prvim primerom ebole, kar je vsaj v delu medijev in javnosti povzročilo precejšnjo paniko.


21.10.2014

Uroš Lipušček, Kitajska

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


21.10.2014

Uroš Lipušček, Peking

V pogovoru z našim sodelavcem v Pekingu Urošem Lipuščkom razpravljamo o smogu, ki duši kitajsko prestolnico. Več tudi o tem, da se je v Pekingu začelo redno letno zasedanje centralnega komiteja kitajske komunistične partije, ki se namerava tokrat uperiti v boj proti korupciji. Pozornost odmerjamo tudi protestom v Hong Kongu in temu, kakšen je njihov vpliv na družbo in gospodarstvo v regiji.


14.10.2014

Matjaž Trošt, Bruselj

Matjaž Trošt o novi belgijski vladi, imenovanju Evropske komisije in aktualnem dogajanju v Bruslju.


07.10.2014

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


Stran 26 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov