Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi naj bi do leta 2030 zmanjkalo okoli 180 milijard kubičnih metrov plina. Severni tok, ki bo s plinom oskrboval Evropo prek Nemčije in je simbolično stekel v torek, pa naj bi pokril četrtino izpada. A nemška koalicija se te dni ukvarja z drugačnim izpadom – državne blagajne. Sprejeti sklep koalicije o davčni razbremenitvi Nemcev, ki bi znižala davke za okoli šest milijard evrov, je že močno razburil opozicijo.
Kot je v 18. vzporedniku poročal RTV-jev dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, je nemška koalicija v ponedeljek sprejela nove sklepe o davčnih razbremenitvah Nemcev s srednjimi in nizkimi dohodki. Skupen volumen znižanja davkov naj bi bil postopen, vse tja do leta 2014.
A po poročanju Anžina, je izpad šestih milijard evrov za nemško koalicijo previsok davek. Ta bi pridobljeni denar raje porabila za zmanjšanje dva tisoč milijard evrov nemškega dolga in ga ”ne bi podarila kot davčno darilo ter s tem naložila dolg prihodnjim generacijam.” Nemška opozicija je za dosego svoje volje pripravljena vložiti tožbo celo na ustavno sodišče.
Pred Nemčijo je očitno zanimiv teden. Med drugim sta nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odprla težko pričakovani plinovod Severni tok in tako sklenila prijateljstvo med državama za naslednjih 50 let, kolikor je uradna življenjska doba plinovoda. Nekaj več kot sedem milijard evrov vreden plinovod bo tekel iz ruskega mesta Viborg pod Baltskim morjem do nemškega Lubmina. In čeprav naj bi se s tem izognili tranzitu med Belorusijo in Ukrajino, bo Nemčija še bolj odvisna od Ruskega dobavitelja, saj se je nedavno odpovedala jedrski energiji.
Vabljeni k poslušanju 18. vzporednika, kjer sta voditeljica Mija Škrabec Arbanas in Boštjan Anžin spregovorila tudi o tem, zakaj bi nemška kanclerka izgubila na volitvah, če bi bile te jutri. Hkrati pa sta se spomnila padca berlinskega zidu, ki je 9. novembra leta 1989 pomenil konec hladne vojne.
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Evropi naj bi do leta 2030 zmanjkalo okoli 180 milijard kubičnih metrov plina. Severni tok, ki bo s plinom oskrboval Evropo prek Nemčije in je simbolično stekel v torek, pa naj bi pokril četrtino izpada. A nemška koalicija se te dni ukvarja z drugačnim izpadom – državne blagajne. Sprejeti sklep koalicije o davčni razbremenitvi Nemcev, ki bi znižala davke za okoli šest milijard evrov, je že močno razburil opozicijo.
Kot je v 18. vzporedniku poročal RTV-jev dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, je nemška koalicija v ponedeljek sprejela nove sklepe o davčnih razbremenitvah Nemcev s srednjimi in nizkimi dohodki. Skupen volumen znižanja davkov naj bi bil postopen, vse tja do leta 2014.
A po poročanju Anžina, je izpad šestih milijard evrov za nemško koalicijo previsok davek. Ta bi pridobljeni denar raje porabila za zmanjšanje dva tisoč milijard evrov nemškega dolga in ga ”ne bi podarila kot davčno darilo ter s tem naložila dolg prihodnjim generacijam.” Nemška opozicija je za dosego svoje volje pripravljena vložiti tožbo celo na ustavno sodišče.
Pred Nemčijo je očitno zanimiv teden. Med drugim sta nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odprla težko pričakovani plinovod Severni tok in tako sklenila prijateljstvo med državama za naslednjih 50 let, kolikor je uradna življenjska doba plinovoda. Nekaj več kot sedem milijard evrov vreden plinovod bo tekel iz ruskega mesta Viborg pod Baltskim morjem do nemškega Lubmina. In čeprav naj bi se s tem izognili tranzitu med Belorusijo in Ukrajino, bo Nemčija še bolj odvisna od Ruskega dobavitelja, saj se je nedavno odpovedala jedrski energiji.
Vabljeni k poslušanju 18. vzporednika, kjer sta voditeljica Mija Škrabec Arbanas in Boštjan Anžin spregovorila tudi o tem, zakaj bi nemška kanclerka izgubila na volitvah, če bi bile te jutri. Hkrati pa sta se spomnila padca berlinskega zidu, ki je 9. novembra leta 1989 pomenil konec hladne vojne.
Dopisnica iz Londona Nina Kojima je spregovorila o novih posledicah brexita, aferi Harvey Weinstein in o spoznanstvu s teniško legendo Billie Jean King.
Oglasil se je dopisnik iz Pekinga in poročal o zaostrovanju razmer na relaciji Severna Koreja / Južna Koreja, kitajskih počitnicah in severnokorejskih hekerjih.
V Bruslju iščejo način, kako naj o referendumu v Kataloniji povejo čim manj in se ne postavijo na nobeno stran. S tem si evropska komisija podobno kot španska vlada s policijo ni naredila usluge.
Karmen Švegl s kriznih žarišč Bližnjega vzhoda poroča več kot 15 let, zato bo zanimivo slišati, kako se je počutila v vlogi 'športne' novinarke, ko je spremljala dogajanje in slovenske navijače v Carigradu med evropskim prvenstvom v košarki. Sicer pa podrobneje o referendumu, na katerem so iraški Kurdi odločali o neodvisnosti iraškega Kurdistana. Nasprotuje mu praktično celotna mednarodna skupnost, da o sosednjih državah, ki že rožljajo z orožjem, niti ne govorimo.
Tokrat v 18. vzporedniku predvsem o napenjanju mišic. Kako je v Rusiji odmevala prva tekma skupinskega dela Lige prvakov, ko sta remizirala favorizirani Spartak in Maribor? Kako razočarani so bili košarkarski privrženci, ker Rusija ni osvojila odličja na nedavnem EP v košarki? A športno napenjanje mišic ni nič v primerjavi z vojaškim: Rusija in Belorusija izvajata obsežne vojaške vaje s pomenljivim imenom Zahod. Rusi trdijo, da vadi 13 tisoč mož, v Natu ocenjujejo, da jih je skoraj 10 krat več. So vaje res krinka pred invazijo na Ukrajino?
V nemški prestolnici so v ospredju parlamentarne volitve, vseeno pa so Poljaki našli način, da svojim zahodnim sosedom kratijo spanec.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Avstrijo smo poklicali Petro Kos Gnamuš in jo povprašali o predčasnih parlamentarnih volitvah, o vse večjemu obisku turistov in o Pliberškemu jormaku.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Oglasil se je dopisnik Boštjan Anžin, ki poroča o neznosni vročini in požarih v večini držav regije. Suša je uničila mnoge nasade sadja in zelenjave, kar bo vplivalo tudi na cene v Sloveniji. Tudi o mostu na Pelješac, statusu Kosova in iskanju originalnega srbskega izvoda Daytonskega sporazuma.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V zadnjih mesecih, ko se je turistična scena v Bruslju po terorističnih napadih okrepila, gostinci tekmujejo, kdo ima boljšo brezžično povezavo.
V Hamburgu je bilo v času vrha G20 na ulicah ogromno do zob oboroženih policajev, ki so s svojo držo izzvali nasilje.
Pogovor s Karmen Švegl, ki se tokrat oglaša iz Grčije. O begunskih centrih na otokih, pa tudi o razmerah v Turčiji.
V Rusiji te dni odmeva branje razsodbe, procesa proti Čečenom obtoženim umora opozicijskega voditelja Borisa Nemcova. Sodišče sodbe danes ni razglasilo, je pa znano, da jim grozijo celo smrtne obtožbe
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Avstrijska vladajoča koalicija med socialdemokrati in ljudsko stranko je razpadla, zato bodo to jesen v Avstriji izredne parlamentarne volitve. Nobena od strank trenutno na volitvah ne bi dobila večine. Vseeno pa je koalicija pred razpadom strnila vrste in sprejela sveženj integracijskih zakonov, ki med drugim prepoveduje oblačila, ki zakrivajo obraz, vsi priseljenci se bodo morali udeležiti tečajev nemščine in etike, vključeni pa bodo tudi v neplačana javna dela.
Pred 12. leti, ko je Barbara Kužnik odšla v Berlin, smo mislili, da se od nje poslavljamo za kakšna štiri leta, po vseh teh letih pa še nič ne kaže, da se bo kmalu vrnila domov.
Neveljaven email naslov