Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boštjan Anžin, Berlin

08.11.2011


V Evropi naj bi do leta 2030 zmanjkalo okoli 180 milijard kubičnih metrov plina. Severni tok, ki bo s plinom oskrboval Evropo prek Nemčije in je simbolično stekel v torek, pa naj bi pokril četrtino izpada. A nemška koalicija se te dni ukvarja z drugačnim izpadom – državne blagajne. Sprejeti sklep koalicije o davčni razbremenitvi Nemcev, ki bi znižala davke za okoli šest milijard evrov, je že močno razburil opozicijo.

Kot je v 18. vzporedniku poročal RTV-jev dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, je nemška koalicija v ponedeljek sprejela nove sklepe o davčnih razbremenitvah Nemcev s srednjimi in nizkimi dohodki. Skupen volumen znižanja davkov naj bi bil postopen, vse tja do leta 2014.

A po poročanju Anžina, je izpad šestih milijard evrov za nemško koalicijo previsok davek. Ta bi pridobljeni denar raje porabila za zmanjšanje dva tisoč milijard evrov nemškega dolga in ga ”ne bi podarila kot davčno darilo ter s tem naložila dolg prihodnjim generacijam.” Nemška opozicija je za dosego svoje volje pripravljena vložiti tožbo celo na ustavno sodišče.

Pred Nemčijo je očitno zanimiv teden. Med drugim sta nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odprla težko pričakovani plinovod Severni tok in tako sklenila prijateljstvo med državama za naslednjih 50 let, kolikor je uradna življenjska doba plinovoda. Nekaj več kot sedem milijard evrov vreden plinovod bo tekel iz ruskega mesta Viborg pod Baltskim morjem do nemškega Lubmina. In čeprav naj bi se s tem izognili tranzitu med Belorusijo in Ukrajino, bo Nemčija še bolj odvisna od Ruskega dobavitelja, saj se je nedavno odpovedala jedrski energiji.

Vabljeni k poslušanju 18. vzporednika, kjer sta voditeljica Mija Škrabec Arbanas in Boštjan Anžin spregovorila tudi o tem, zakaj bi nemška kanclerka izgubila na volitvah, če bi bile te jutri. Hkrati pa sta se spomnila padca berlinskega zidu, ki je 9. novembra leta 1989 pomenil konec hladne vojne.


18. vzporednik

787 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Boštjan Anžin, Berlin

08.11.2011


V Evropi naj bi do leta 2030 zmanjkalo okoli 180 milijard kubičnih metrov plina. Severni tok, ki bo s plinom oskrboval Evropo prek Nemčije in je simbolično stekel v torek, pa naj bi pokril četrtino izpada. A nemška koalicija se te dni ukvarja z drugačnim izpadom – državne blagajne. Sprejeti sklep koalicije o davčni razbremenitvi Nemcev, ki bi znižala davke za okoli šest milijard evrov, je že močno razburil opozicijo.

Kot je v 18. vzporedniku poročal RTV-jev dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, je nemška koalicija v ponedeljek sprejela nove sklepe o davčnih razbremenitvah Nemcev s srednjimi in nizkimi dohodki. Skupen volumen znižanja davkov naj bi bil postopen, vse tja do leta 2014.

A po poročanju Anžina, je izpad šestih milijard evrov za nemško koalicijo previsok davek. Ta bi pridobljeni denar raje porabila za zmanjšanje dva tisoč milijard evrov nemškega dolga in ga ”ne bi podarila kot davčno darilo ter s tem naložila dolg prihodnjim generacijam.” Nemška opozicija je za dosego svoje volje pripravljena vložiti tožbo celo na ustavno sodišče.

Pred Nemčijo je očitno zanimiv teden. Med drugim sta nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odprla težko pričakovani plinovod Severni tok in tako sklenila prijateljstvo med državama za naslednjih 50 let, kolikor je uradna življenjska doba plinovoda. Nekaj več kot sedem milijard evrov vreden plinovod bo tekel iz ruskega mesta Viborg pod Baltskim morjem do nemškega Lubmina. In čeprav naj bi se s tem izognili tranzitu med Belorusijo in Ukrajino, bo Nemčija še bolj odvisna od Ruskega dobavitelja, saj se je nedavno odpovedala jedrski energiji.

Vabljeni k poslušanju 18. vzporednika, kjer sta voditeljica Mija Škrabec Arbanas in Boštjan Anžin spregovorila tudi o tem, zakaj bi nemška kanclerka izgubila na volitvah, če bi bile te jutri. Hkrati pa sta se spomnila padca berlinskega zidu, ki je 9. novembra leta 1989 pomenil konec hladne vojne.


22.04.2022

Karmen Švegl, Ukrajina

Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.


15.04.2022

Janko Petrovec, Rim

V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.


08.04.2022

Mojca Širok, Francija

O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.


01.04.2022

Gašper Andrinek, Estonija

V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.


25.03.2022

Jan Grilc, Madžarska

V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.


18.03.2022

Boštjan Anžin, Balkan

V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu.


11.03.2022

Polona Fijavž, Berlin

Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.


04.03.2022

Andrej Stopar, Washington

Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.


25.02.2022

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.


04.02.2022

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.


28.01.2022

Andrej Stopar, Washington

Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.


21.01.2022

Poljska vlada begunske krize ob belorusko-poljski meji ne rešuje, ampak marginalizira

Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.


14.01.2022

Boštjan Anžin, Srbija

Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.


07.01.2022

Igor Jurič, Francija

Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.


24.12.2021

Janko Petrovec, Rim

Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.


17.12.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.


10.12.2021

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.


03.12.2021

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.


26.11.2021

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.


19.11.2021

Polona Fijavž, Berlin

Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.


Stran 7 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov