Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do leta 2055 naj bi se število prebivalcev na Japonskem znižalo s 127 milijonov na 89 milijonov. Takrat naj bi bilo kar štirideset odstotkov prebivalstva starega, zaskrbljujoč podatek, če si ob tem polovica mladih Japoncev danes ne želi skupne zveze. ”Maščuje se jim hud ritem življenja, ki so ga narekovale povojne generacije” je v 18. vzporedniku komentiral stanje novinar Vala 202 Luka Hvalc, ki je trenutno v Hirošimi. A Japonci že kujejo rešitev – robote, ki bodo delali za ljudi in očitno tudi namesto ljudi.
”Govoril sem s kar nekaj mladimi ljudmi in vsi so potrdili stereotip, ki ga imamo o Japoncih – ženske po rojstvu nekaj let skrbijo za otroka, torej, ostanejo doma in ne hodijo v službo, možje pa so v službah do poznega večera, potem pa sledi še neformalno druženje s sodelavci in šefi,” je opisal življenjski stil otočanov Luka Hvalc in dodal, da Japonci v družbi sicer zelo zaskrbljeno razpravljajo, kako bodo v prihodnjih letih poskrbeli za stare ljudi. In kdo bo v prihodnosti delal?
”Japonci veliko upanja vlagajo v robote, ki naj bi pomagali starejšim in jim omogočili daljše samostojno življenje. Pripravili so tudi že bolniško posteljo, ki se lahko avtomatično spremeni v električni invalidski voziček. Neko podjetje pa je že predstavilo robota, ki lahko starostniku umije lase in mu pomaga pri osebni higieni. Tudi sam sem v Tokiju videl prototip robotske kuhinje, pri kateri se s pritiskom na gumb zajtrk pripravi kar sam. Predstavljajo tudi že koncepte humanoidnih robotov, ki bi lahko nadomestili medicinske sestre in strežnice,” je pojasnil Hvalc.
Plamen miru bodo ugasnili, ko bo z Zemeljske oble izginilo zadnje jedrsko orožje
Hirošima je sicer moderno mesto, ki ima z več kot milijonom prebivalcev mladostno vzdušje. ”Hirošima velja za kar bogato mesto, tudi na račun avtomobilskega proizvajalca Mazde, ki ima tukaj sedež in svoj kampus, kjer je več kot dvajset tisoč ljudi. Sem pa se sprehodil tudi skozi spominski park, kjer se človek počuti vse prej kot prijetno. Predvsem s pogledom na edino ohranjeno ruševino – kupolo, vzbuja srh. V parku so številni spomeniki in simbolični plamen miru, ki naj bi ga ugasnili, ko bo uničeno še zadnje jedrsko orožje na Zemlji. Zelo pretresljive zgodbe so predstavljene tudi v muzeju, zgodbe mesta, kjer je avgusta 1945 ob 08.15 zjutraj v nekaj sekundah umrlo kar 140.000 ljudi. Posledice pa nekateri preživeli občutijo tudi danes.”
”Delavci v Fukušimi o tveganjih in nevarnostih niso seznanjeni”
Japonska ima danes 52 jedrskih elektrarn in nesreča v Fukušimi je še kako kočljiva tema. ”Še vedno vsak dan v javnost pride kakšna majhna neprijetna podrobnost. Zadnja je ta, da je bil v prahu za dojenčke odkrili povečan delež cezija. Ponovno pa naj bi bili iz Fukušime v morje prisiljeni spustiti nevarne vode. Seveda, debate so, a imam občutek, da ljudje pravzaprav ne vedo, kaj se je zgodilo. Informacije dozirajo predvsem upravljavci in vlada. Ravno danes sem prebral v angleški različici tukajšnjega časopisa zanimiv podatek o delavcih, ki so aktivni v Fukušimi. Gre za pogodbene delavce, kar 88 odstotkov jih je na pogodbah in nimajo nikakršnih bonitet za razliko od redno zaposlenih. Te delavce angažirajo predvsem prek njihovih zavodov za zaposlovanje, zato so ti nekako prisiljeni, da vzamejo te službe, saj nimajo redne zaposlitve, o tveganjih in nevarnostih pa sploh niso informirani,” je v posebnem javljanju za 18. vzporednik povedal Luka Hvalc.
Z Mijo Škrabec Arbanas je Luka Hvalc med drugim spregovoril tudi o edini manjšini na Japonskem – korejski manjšini, pa o odnosu Japoncev do tujcev (znano je, da vsa težja fizična dela opravljajo kar Japonci sami), ter o življenju Japoncev po eksploziji v jedrski elektrarni Fukušimi. Vabljeni k poslušanju!
Zapiskom Luke Hvalca z Japonske lahko sledite tudi na njegovem blogu. Spodaj pa si lahko v fotogaleriji ogledate nekaj utrinkov s Hirošime, ki jih je Luka ujel v svoj objektiv:
[slickr-flickr search=”sets” set=”72157628416007093″ type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on” sort=”name”]
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Do leta 2055 naj bi se število prebivalcev na Japonskem znižalo s 127 milijonov na 89 milijonov. Takrat naj bi bilo kar štirideset odstotkov prebivalstva starega, zaskrbljujoč podatek, če si ob tem polovica mladih Japoncev danes ne želi skupne zveze. ”Maščuje se jim hud ritem življenja, ki so ga narekovale povojne generacije” je v 18. vzporedniku komentiral stanje novinar Vala 202 Luka Hvalc, ki je trenutno v Hirošimi. A Japonci že kujejo rešitev – robote, ki bodo delali za ljudi in očitno tudi namesto ljudi.
”Govoril sem s kar nekaj mladimi ljudmi in vsi so potrdili stereotip, ki ga imamo o Japoncih – ženske po rojstvu nekaj let skrbijo za otroka, torej, ostanejo doma in ne hodijo v službo, možje pa so v službah do poznega večera, potem pa sledi še neformalno druženje s sodelavci in šefi,” je opisal življenjski stil otočanov Luka Hvalc in dodal, da Japonci v družbi sicer zelo zaskrbljeno razpravljajo, kako bodo v prihodnjih letih poskrbeli za stare ljudi. In kdo bo v prihodnosti delal?
”Japonci veliko upanja vlagajo v robote, ki naj bi pomagali starejšim in jim omogočili daljše samostojno življenje. Pripravili so tudi že bolniško posteljo, ki se lahko avtomatično spremeni v električni invalidski voziček. Neko podjetje pa je že predstavilo robota, ki lahko starostniku umije lase in mu pomaga pri osebni higieni. Tudi sam sem v Tokiju videl prototip robotske kuhinje, pri kateri se s pritiskom na gumb zajtrk pripravi kar sam. Predstavljajo tudi že koncepte humanoidnih robotov, ki bi lahko nadomestili medicinske sestre in strežnice,” je pojasnil Hvalc.
Plamen miru bodo ugasnili, ko bo z Zemeljske oble izginilo zadnje jedrsko orožje
Hirošima je sicer moderno mesto, ki ima z več kot milijonom prebivalcev mladostno vzdušje. ”Hirošima velja za kar bogato mesto, tudi na račun avtomobilskega proizvajalca Mazde, ki ima tukaj sedež in svoj kampus, kjer je več kot dvajset tisoč ljudi. Sem pa se sprehodil tudi skozi spominski park, kjer se človek počuti vse prej kot prijetno. Predvsem s pogledom na edino ohranjeno ruševino – kupolo, vzbuja srh. V parku so številni spomeniki in simbolični plamen miru, ki naj bi ga ugasnili, ko bo uničeno še zadnje jedrsko orožje na Zemlji. Zelo pretresljive zgodbe so predstavljene tudi v muzeju, zgodbe mesta, kjer je avgusta 1945 ob 08.15 zjutraj v nekaj sekundah umrlo kar 140.000 ljudi. Posledice pa nekateri preživeli občutijo tudi danes.”
”Delavci v Fukušimi o tveganjih in nevarnostih niso seznanjeni”
Japonska ima danes 52 jedrskih elektrarn in nesreča v Fukušimi je še kako kočljiva tema. ”Še vedno vsak dan v javnost pride kakšna majhna neprijetna podrobnost. Zadnja je ta, da je bil v prahu za dojenčke odkrili povečan delež cezija. Ponovno pa naj bi bili iz Fukušime v morje prisiljeni spustiti nevarne vode. Seveda, debate so, a imam občutek, da ljudje pravzaprav ne vedo, kaj se je zgodilo. Informacije dozirajo predvsem upravljavci in vlada. Ravno danes sem prebral v angleški različici tukajšnjega časopisa zanimiv podatek o delavcih, ki so aktivni v Fukušimi. Gre za pogodbene delavce, kar 88 odstotkov jih je na pogodbah in nimajo nikakršnih bonitet za razliko od redno zaposlenih. Te delavce angažirajo predvsem prek njihovih zavodov za zaposlovanje, zato so ti nekako prisiljeni, da vzamejo te službe, saj nimajo redne zaposlitve, o tveganjih in nevarnostih pa sploh niso informirani,” je v posebnem javljanju za 18. vzporednik povedal Luka Hvalc.
Z Mijo Škrabec Arbanas je Luka Hvalc med drugim spregovoril tudi o edini manjšini na Japonskem – korejski manjšini, pa o odnosu Japoncev do tujcev (znano je, da vsa težja fizična dela opravljajo kar Japonci sami), ter o življenju Japoncev po eksploziji v jedrski elektrarni Fukušimi. Vabljeni k poslušanju!
Zapiskom Luke Hvalca z Japonske lahko sledite tudi na njegovem blogu. Spodaj pa si lahko v fotogaleriji ogledate nekaj utrinkov s Hirošime, ki jih je Luka ujel v svoj objektiv:
[slickr-flickr search=”sets” set=”72157628416007093″ type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on” sort=”name”]
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Nina Kojima iz Londona poroča o neskončnih vrstah pred trgovinami in nakupovalnimi centri na Boxing Day - tradicionalno nakupovalni dan. "Nekateri trgovci so cene znižali toliko, da sploh ne ustvarjajo dobička, želijo le razprodati zaloge."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Nemčiji še vedno sestavljajo vlado, neonacistične skupine se krepijo, kebabom pa grozi izumrtje
V 18. vzporednik se je tokrat oglasila dopisnica iz Avstrije Petra Kos Gnamuš.
Tokratni dopisnik in gost rubrike je bil Janko Petrovec, dopisnik iz Rima, ki pa se je tokrat oglasil iz Catanie
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz New Yorka se je oglasil Edvard Žitnik.
Dopisnica iz Londona Nina Kojima je spregovorila o novih posledicah brexita, aferi Harvey Weinstein in o spoznanstvu s teniško legendo Billie Jean King.
Oglasil se je dopisnik iz Pekinga in poročal o zaostrovanju razmer na relaciji Severna Koreja / Južna Koreja, kitajskih počitnicah in severnokorejskih hekerjih.
V Bruslju iščejo način, kako naj o referendumu v Kataloniji povejo čim manj in se ne postavijo na nobeno stran. S tem si evropska komisija podobno kot španska vlada s policijo ni naredila usluge.
Karmen Švegl s kriznih žarišč Bližnjega vzhoda poroča več kot 15 let, zato bo zanimivo slišati, kako se je počutila v vlogi 'športne' novinarke, ko je spremljala dogajanje in slovenske navijače v Carigradu med evropskim prvenstvom v košarki. Sicer pa podrobneje o referendumu, na katerem so iraški Kurdi odločali o neodvisnosti iraškega Kurdistana. Nasprotuje mu praktično celotna mednarodna skupnost, da o sosednjih državah, ki že rožljajo z orožjem, niti ne govorimo.
Tokrat v 18. vzporedniku predvsem o napenjanju mišic. Kako je v Rusiji odmevala prva tekma skupinskega dela Lige prvakov, ko sta remizirala favorizirani Spartak in Maribor? Kako razočarani so bili košarkarski privrženci, ker Rusija ni osvojila odličja na nedavnem EP v košarki? A športno napenjanje mišic ni nič v primerjavi z vojaškim: Rusija in Belorusija izvajata obsežne vojaške vaje s pomenljivim imenom Zahod. Rusi trdijo, da vadi 13 tisoč mož, v Natu ocenjujejo, da jih je skoraj 10 krat več. So vaje res krinka pred invazijo na Ukrajino?
V nemški prestolnici so v ospredju parlamentarne volitve, vseeno pa so Poljaki našli način, da svojim zahodnim sosedom kratijo spanec.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Avstrijo smo poklicali Petro Kos Gnamuš in jo povprašali o predčasnih parlamentarnih volitvah, o vse večjemu obisku turistov in o Pliberškemu jormaku.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov