Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srbska vlada je sprejela uredbo, ki omogoča državljanom Kosova prosto gibanje po vsem ozemlju Srbije z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini. Srbi na severu Kosova pa so že sporočili, da je uredba zanje povsem nesprejemljiva in napovedali referendum.
V pogovoru z dopisnico iz Beograda Marto Razboršek smo se pogovarjali še o sprejemanju proračuna, katerega velik del bo prav tako namenjen Kosovu, o stavki policistov in kolapsu, ki ga je le-ta povzročila, zapletih z Bregovićevim koncertom na jugu Srbije, razcvetu najstarejše obrti v času krize in nagradi Združenja novinarjev satirični spletni strani Njuz.net.
Kosovo: Pproblem so zelo visoka avtomobilska zavarovanja
Srbija je z uredbo prvič od razglasitve Kosova leta 2008 omogočila vsem prebivalcem prihod v Srbijo in gibanje po njenem ozemlju z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini. Za vstop na Kosovo, kjer ne velja zelena karta, morajo vsi tujci za zavarovanje avtomobila, ki velja dva tedna, odšteti po 50 evrov. Ta ukrep do nedavna ni veljal za sosednje države Kosova, kjer živijo tudi Albanci. Po dogovoru Beograda in Prištine o svobodi gibanja pa morajo tako zavarovanje plačati tudi tisti s srbskimi registrskimi tablicami, kar znese 100 evrov mesečno. Enak znesek zdaj za vstop v Srbijo plačajo tudi tisti, z nevtralnimi kosovskimi registracijami – z oznako Unmika, drugi, z registracijo Republike Kosova, pa morajo tablice na meji zamenjati za začasne in plačati 35 evrov ter še po 5 evrov za vsak dan bivanja v Srbiji. Ukrep je povsem nesprejemljiv tako za kosovske Srbe kot za srbske Albance iz doline Preševa, saj tak znesek predstavlja tretjino ali pa celo polovico mesečne plače. Tako imajo nekateri avtomobil registriran v obeh državah – na Kosovu in v Srbiji. Za to je potrebno skupaj odšteti 600 evrov letno, če bi imeli zgolj eno registracijo in bi neprestano potovali med Kosovom in Srbijo po bi jih to na letni ravni stalo 1500 evrov. Tako, da je edina prednost dogovora o svobodi gibanja za zdaj ta, da lahko prebivalci mejo prestopajo zgolj z osebno izkaznico.
Se obetajo kakšne spremembe?
Glavni srbski pogajalec v pogovorih s Prištino Borko Stefanović, ki se je končno udeležil zasedanja parlamentarnega odbora za Kosovo in Metohijo, je ukrep oziroma zavarovanje sam ocenil kot nesprejemljivo visoko, dejal pa je, da ni odvisno od obeh vlad, temveč od zavarovalniških hiš. No, vsekakor je napovedal, da se bodo predstavniki zavarovalnic v kratkem dogovorili za znižanje zneska. Kosovski Srbi na severu, za katere ukrep še ne velja, so sicer ogorčeni zaradi dogovorov Beograda in Prištine, predvsem zaradi dogovora o skupnem nadzoru meja, ki še ni uveljavljen. Zato so napovedali, da bodo razpisali referendum – kot prvi datum za to pa omenjajo 15. februar, Dan srbske državnosti.
V novo leto z novim mostom na Adi Ciganliji
Beograd je že nekaj dni osvetljen, glavna novoletna prireditev pa bo v središču mesta, pred srbsko skupščino, kjer bo zbrane med drugim zabavala srbska skupina Van Gogh. Pričakovati je tudi precej tujih gostov, navadno je največ prav Slovencev. Sicer pa se bo Beograd prav na novoletno noč dobil tudi novi most – most čez Ado Ciganlijo, ki ga je poleg avstrijskega podjetja Porr do nedavna, dokler je bil še likviden, gradil tudi SCT. Sicer je most, vreden 400 milijonov evrov, delo slovenskega arhitekta Petra Gabrijelčiča in konstruktorja Viktorja Merkelja, ki sta zmagala na natečaju leta 2005. Most čez Savo se uradno imenuje Most na Adi, saj je to ime dobilo največ glasov. Vsekakor bo most, čez katerega bo potekal tudi tramvajski promet, pripomogel k normalizaciji prometa med starim in novim Beogradom, slovesnosti z ognjemetom pa naj bi prisostvoval tudi predsednik Boris Tadić.
Zapleta pa se z Bregovićevim koncertom v Leskovcu
Koncert Gorana Bregovića in njegovega Orkestra za svatbe i sahrane naj bi namreč stal kar 50 tisoč evrov in ne 35 tisoč, kot so sprva sporočile oblasti v Leskovcu, ki je sicer znan predvsem po okusni hrani – obilici mesa z žara. Zato tamkajšnja nevladna organizacija Nacionalni parlament oblasti in donatorje poziva, naj zbrana sredstva raje namenijo za pomoč pomoči potrebnim, ki jih tudi v tem kraju na jugu Srbije na manjka. Nevladna organizacija meni, da je v času hude ekonomske in socialne krize veliko bolj primerno pripraviti cenejšo novoletno prireditev. Vendar bo kot vse kaže Bregović v Leskovcu vseeno prepeval, saj občinske oblasti menijo, da jim bo koncert prinesel več koristi kot težav. Ravno zaradi Bregovića si namreč obetajo veliko turistov – svoj prihod so namreč napovedali številni gosti iz Makedonije, Bolgarije in tudi Slovenije.
Njuz.net – satirični spletni časopis z izmišljenimi vestmi je v Srbiji tako rekoč časnik leta
Njuz.net, ki obstaja od 10. oktobra lani, od prve in do zdaj edine Parade ponosa v Beogradu, je v dobrem letu spoznalo veliko ljudi, pa tudi strokovna javnost na njihovo izjemno delo ni ostala imuna. Dobili so številne nagrade, tudi pomembno stanovsko – Združenje novinarjev Srbije jih je razglasilo za najboljši spletni časopis. Njuz.net objavlja vesti, ki so izmišljene, pa pogosto zvenijo celo bolj resnično od resničnosti same. Lahkoverni mediji pa jih povzemajo kot resnične novice.b Med zadnjimi novicami je tudi tale: ”Vlada Srbije bo priznala Kosovo, če se Nemčija odpove evru in vrne marko.”
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Srbska vlada je sprejela uredbo, ki omogoča državljanom Kosova prosto gibanje po vsem ozemlju Srbije z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini. Srbi na severu Kosova pa so že sporočili, da je uredba zanje povsem nesprejemljiva in napovedali referendum.
V pogovoru z dopisnico iz Beograda Marto Razboršek smo se pogovarjali še o sprejemanju proračuna, katerega velik del bo prav tako namenjen Kosovu, o stavki policistov in kolapsu, ki ga je le-ta povzročila, zapletih z Bregovićevim koncertom na jugu Srbije, razcvetu najstarejše obrti v času krize in nagradi Združenja novinarjev satirični spletni strani Njuz.net.
Kosovo: Pproblem so zelo visoka avtomobilska zavarovanja
Srbija je z uredbo prvič od razglasitve Kosova leta 2008 omogočila vsem prebivalcem prihod v Srbijo in gibanje po njenem ozemlju z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini. Za vstop na Kosovo, kjer ne velja zelena karta, morajo vsi tujci za zavarovanje avtomobila, ki velja dva tedna, odšteti po 50 evrov. Ta ukrep do nedavna ni veljal za sosednje države Kosova, kjer živijo tudi Albanci. Po dogovoru Beograda in Prištine o svobodi gibanja pa morajo tako zavarovanje plačati tudi tisti s srbskimi registrskimi tablicami, kar znese 100 evrov mesečno. Enak znesek zdaj za vstop v Srbijo plačajo tudi tisti, z nevtralnimi kosovskimi registracijami – z oznako Unmika, drugi, z registracijo Republike Kosova, pa morajo tablice na meji zamenjati za začasne in plačati 35 evrov ter še po 5 evrov za vsak dan bivanja v Srbiji. Ukrep je povsem nesprejemljiv tako za kosovske Srbe kot za srbske Albance iz doline Preševa, saj tak znesek predstavlja tretjino ali pa celo polovico mesečne plače. Tako imajo nekateri avtomobil registriran v obeh državah – na Kosovu in v Srbiji. Za to je potrebno skupaj odšteti 600 evrov letno, če bi imeli zgolj eno registracijo in bi neprestano potovali med Kosovom in Srbijo po bi jih to na letni ravni stalo 1500 evrov. Tako, da je edina prednost dogovora o svobodi gibanja za zdaj ta, da lahko prebivalci mejo prestopajo zgolj z osebno izkaznico.
Se obetajo kakšne spremembe?
Glavni srbski pogajalec v pogovorih s Prištino Borko Stefanović, ki se je končno udeležil zasedanja parlamentarnega odbora za Kosovo in Metohijo, je ukrep oziroma zavarovanje sam ocenil kot nesprejemljivo visoko, dejal pa je, da ni odvisno od obeh vlad, temveč od zavarovalniških hiš. No, vsekakor je napovedal, da se bodo predstavniki zavarovalnic v kratkem dogovorili za znižanje zneska. Kosovski Srbi na severu, za katere ukrep še ne velja, so sicer ogorčeni zaradi dogovorov Beograda in Prištine, predvsem zaradi dogovora o skupnem nadzoru meja, ki še ni uveljavljen. Zato so napovedali, da bodo razpisali referendum – kot prvi datum za to pa omenjajo 15. februar, Dan srbske državnosti.
V novo leto z novim mostom na Adi Ciganliji
Beograd je že nekaj dni osvetljen, glavna novoletna prireditev pa bo v središču mesta, pred srbsko skupščino, kjer bo zbrane med drugim zabavala srbska skupina Van Gogh. Pričakovati je tudi precej tujih gostov, navadno je največ prav Slovencev. Sicer pa se bo Beograd prav na novoletno noč dobil tudi novi most – most čez Ado Ciganlijo, ki ga je poleg avstrijskega podjetja Porr do nedavna, dokler je bil še likviden, gradil tudi SCT. Sicer je most, vreden 400 milijonov evrov, delo slovenskega arhitekta Petra Gabrijelčiča in konstruktorja Viktorja Merkelja, ki sta zmagala na natečaju leta 2005. Most čez Savo se uradno imenuje Most na Adi, saj je to ime dobilo največ glasov. Vsekakor bo most, čez katerega bo potekal tudi tramvajski promet, pripomogel k normalizaciji prometa med starim in novim Beogradom, slovesnosti z ognjemetom pa naj bi prisostvoval tudi predsednik Boris Tadić.
Zapleta pa se z Bregovićevim koncertom v Leskovcu
Koncert Gorana Bregovića in njegovega Orkestra za svatbe i sahrane naj bi namreč stal kar 50 tisoč evrov in ne 35 tisoč, kot so sprva sporočile oblasti v Leskovcu, ki je sicer znan predvsem po okusni hrani – obilici mesa z žara. Zato tamkajšnja nevladna organizacija Nacionalni parlament oblasti in donatorje poziva, naj zbrana sredstva raje namenijo za pomoč pomoči potrebnim, ki jih tudi v tem kraju na jugu Srbije na manjka. Nevladna organizacija meni, da je v času hude ekonomske in socialne krize veliko bolj primerno pripraviti cenejšo novoletno prireditev. Vendar bo kot vse kaže Bregović v Leskovcu vseeno prepeval, saj občinske oblasti menijo, da jim bo koncert prinesel več koristi kot težav. Ravno zaradi Bregovića si namreč obetajo veliko turistov – svoj prihod so namreč napovedali številni gosti iz Makedonije, Bolgarije in tudi Slovenije.
Njuz.net – satirični spletni časopis z izmišljenimi vestmi je v Srbiji tako rekoč časnik leta
Njuz.net, ki obstaja od 10. oktobra lani, od prve in do zdaj edine Parade ponosa v Beogradu, je v dobrem letu spoznalo veliko ljudi, pa tudi strokovna javnost na njihovo izjemno delo ni ostala imuna. Dobili so številne nagrade, tudi pomembno stanovsko – Združenje novinarjev Srbije jih je razglasilo za najboljši spletni časopis. Njuz.net objavlja vesti, ki so izmišljene, pa pogosto zvenijo celo bolj resnično od resničnosti same. Lahkoverni mediji pa jih povzemajo kot resnične novice.b Med zadnjimi novicami je tudi tale: ”Vlada Srbije bo priznala Kosovo, če se Nemčija odpove evru in vrne marko.”
Našo dopisnico iz Moskve sprašujemo, kakšen vpliv bo imela na ukrajinskih bojiščih nedavna evropska turneja predsednika Zelenskega, kakšna bo napovedana nova jedrska doktrina v Rusiji in za koliko namerava Putin povečati vojaški proračun. Dva dneva pred predsedniškimi volitvami in evropskim referendumom se dotaknemo tudi Moldavije, na koncu pa še bližnjega vrhunskega srečanja držav BRICS v ruskem Kazanu.
Pri naših južnih sosedih so samo v zadnjih treh mesecih odpovedali že trije trajekti. Kaj se dogaja s hrvaškimi ladjami in predvsem tako zelo čislano "veličastno pomorsko tradicijo"? Tanja Borčič Bernard preverja tudi grožnje staršev, da svojih osnovnošolcev ne bodo več pošiljali v šolo, in to zaradi enega samega devetletnega sošolca iz bogate družine. Pojasni tudi nedavno srečanje v Dubrovniku, kjer je 13 držav jugovzhodne Evrope razglabljalo o ukrajinski krizi in o septembrskem propadu hrvaškega turizma.
Kako neomajni so v zahtevah po dvigu plač nemški sindikati v avtomobilskem sektorju, medtem ko gospodarski zagon pojenjuje? Kako odločno so se na praznični Dan nemške enotnosti na ulice podali protivojni demonstranti, ki nasprotujejo pošiljanju orožja za Ukrajino in Izrael? Kakšno zvezo imajo nekateri izmed 249 nemških milijarderjev z enim najbolj atraktivnih mest v vsej Nemčiji, s Potsdamom?
Ker ta teden naš dopisnik spremlja razprave voditeljev v Palači narodov v New Yorku, in to v času, ko Slovenija predseduje Varnostnemu svetu Združenih narodov, ob strani puščamo samo ameriške teme ter se posvečamo mednarodnim. Tehtamo možnosti za prenovo strukture in sistema mednarodne organizacije ter preverjamo odzive diplomatov različnih držav na mednarodno prizadevanje Slovenije.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl bomo podoživeli pasti in prednosti preselitve v največje arabsko mesto Kairo. Kako tam gledajo na katastrofo, ki se dogaja v sosednjem Izraelu in kaj bo močneje vplivalo na prihodnji razplet: vpletanje bližnje in daljne soseščine v vojaške spopade ali morda izid ameriških volitev?
Z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o bližajočih se parlamentarnih volitvah in napovedujočemu vzponu skrajne desnice, o obetih težavnega sestavljanja vladne koalicije, o ogorčenju Avstrije ob napovedi nadzora na vseh nemških kopenskih mejah, o novi varnostni strategiji naših severnih sosedov in o začetku novega šolskega leta ter vpisu v dvojezične šole na avstrijskem Koroškem.
Nemci so se v času slabših gospodarskih rezultatov že začeli medsebojno zmerjati z lenuhi; upoštevajoč vse plačane odsotnosti delajo v letnem povprečju le 26 ur na teden. V takih razmerah pridobiva glasove skrajna desnica, ki opozarja na preveč priseljencev. Po evropskih pravilih so jih neovirano sprejemali, zdaj pa nemška vlada nikakor ne najde načina, kako bi lahko njihovo število zamejila.
Naša zagrebška dopisnica poroča o spremenjeni strukturi gostov zaradi draginje na hrvaški obali. Letos prvič opažajo tudi slabšo glavno sezono, obenem pa vse kaže na boljšo pred- in posezono, ko so cene nižje. Hrvaški gasilci med gašenjem vsakoletnih požarov dobesedno moledujejo za prostovoljne prispevke za nakup opreme, medtem pa se politiki nove vladne koalicije raje ukvarjajo sami s sabo, ali bolje rečeno, drug z drugim.
Balkanski dopisnik to poletje v polni meri spoznava moč celinskega podnebja, saj v Beogradu temperatura že dva meseca niti ponoči ne pade pod 30 stopinj. Še dodatno tamkajšnje ozračje pogreva vnovič obujena ideja o kopanju litija: politiki obljubljajo milijarde zaslužka in naklonjenost EU, besno ljudstvo pa skrbi okoljsko razdejanje v plodni dolini reke Jadar, kjer so velike zaloge pitne vode.
Z našim bruseljskim dopisnikom preverjamo napovedi predsednice Evropske komisije, ki je že pred časom sporočila, da bo pogovore s komisarskimi kandidati začela sredi avgusta. In medtem ko so v Bruslju turistično ponudbo kočij s konjskimi vpregami zamenjali za ponudbo električnih, še vedno dviga precej prahu tudi začasna carina, ki jo je EU uvedla za uvoz električnih vozil iz Kitajske.
Na dan odprtja Olimpijskih iger je sogovornik naš kolega, športni reporter Uroš Volk. Pojasnjuje, če Francozi kljub poletju ob točilnih pultih še najdejo čas za »sestavljanje« vlade po nedavnih izrednih volitvah. In koliko je resnice v tem, da Parižani v času iger množično zapuščajo mesto – zaradi gneče in draginje. Slišite lahko tudi, kakšno je razpoloženje med turisti in navijači, ki se od vsepovsod zgrinjajo v to svetovno prestolnico, ki jo ljubkovalno imenujemo tudi Mesto ljubezni ali Mesto svetlobe.
Vročinski val je v Italiji še samega papeža pripravil do tega, da je raje v senci in počiva, le italijanska premierka Giorgia Meloni je nenehno zunanjepolitično aktivna, kot da bi pred dopustom ne želela ničesar zamuditi. Italijani so sicer pred »feragostom« bolj kot s politiko navdihnjeni s športom in kulturo, pa tudi s turizmom, ki jim ob poletnem množičnem obisku gostov še dodatno krati spanec.
Francozi svoje največje težave prelagajo z enih volitev na druge. Nedavne izredne volitve so razgalile dejstvo, da vladnih koalicij sploh niso vajeni sestavljati, trije največji bloki so med seboj tako rekoč izolirani. Vzroki in posledice francoskih volitev se zdaj vse bolj prenašajo tudi v Evropski parlament, kjer je skrajna desnica tudi že postala tretji največji blok. Z Mojco Širok bomo obiskali še veliko belgijsko pristanišče Antwerpen, ki slovi kot ena glavnih vstopnih točk za kokain v Evropi.
Dan po enem največjih ameriških praznikov, dnevu neodvisnosti, ki ga Američani praznujejo 4. julija, se v 18. vzporednik oglaša dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar in nam v kontekst postavil sedanje predvolilno ozračje, ko se predvsem na demokratski stranki preizprašujejo o svojem kandidatu. Časa pa zmanjkuje.
Slovenska predsednica se mudi v Kijevu, pred časom pa se je udeležila tudi mednarodne konference v Švici na temo vojne v Ukrajini. Tam je poudarila, da lahko samo Ukrajina določa, kakšen mirovni sporazum je zanjo sprejemljiv. Koliko je ta konferenca res spremenila oziroma vplivala na potek dogajanja na bojišču? Kaj za vojno v Ukrajini pomenijo obiski Vladimirja Putina v Severni Koreji in Vietnamu? Kakšne posledice bodo sledile novim korakom ukrajinskega in moldavskega približevanja Evropski uniji? In kaj ima sojenje ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu opraviti s Slovenijo? O vsem tem v 18. vzporedniku moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Natanko teden dni po začetku evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji v Berlin kličemo našo dopisnico Majo Derčar, ki v Munchnu v teh dneh ni spremljala le nogometne evforije, ampak tudi slovensko-nemški poslovno-investicijski kongres, ki se ga je udeležil tudi naš premier. Kaj si lahko od kongresa obeta tako naše kot nemško gospodarstvo, ki mu za prihodnje leto napovedujejo recesijo? Govorimo tudi o krizi zvezne vlade, ki ji podporo odreka predvsem vzhod Nemčije, in o letnem poročilu o grožnjah demokraciji v Nemčiji, v katerem so zaznali dramatično povečanje skrajnežev vseh vrst.
V Avstriji je na evropskih volitvah prvo mesto dosegla avstrijska svobodnjaška stranka, kako močen zasuk v desno to pomeni? Ampak avstrijsko volilno telo ne bo dolgo počivalo, saj jih kmalu čakajo zvezne parlamentarne volitve. Na teh bo verjetno kandidirala tudi Stranka Piva, ki si celo obeta vstop v parlament. Tudi o zaostreni varnostni politiki na Dunaju, kjer so se v zadnjih mesecih vrstili napadi z noži in drugo nasilje.
Ker so pred nami evropske volitve, se z našo bruseljsko dopisnico najprej odpravimo na Nizozemsko, kjer so se na volišča odpravili prvi. Preverimo še zadnje javnomnenjske ankete in opozorimo na vodilne kandidate političnih skupin, ki se bodo v nedeljo takoj po 23.00 skupaj znašli v evropski kadrovski kuhinji.
Z našim dopisnikom se sprehodimo po Balkanu in spomnimo na razloge za ponavljanje lokalnih volitev to nedeljo v Beogradu. Opozorimo tudi na stavko, ki poteka na javni radioteleviziji BHRT v Bosni in Hercegovini, kjer zaposleni ostajajo brez plač, ter preverimo potenciale slovensko-albanskega sodelovanja, ki z odprtjem novih prostorov slovenskega veleposlaništva v Tirani odpirajo nova poglavja.
Z našo hrvaško dopisnico med drugim tudi o odzivih ribičev na odločitev evropskega sodišča za človekove pravice, o sestavi sabora, ki je izglasoval zaupnico vladi, v kateri bo poleg HDZ še Domovinsko gibanje, o novi zvezdi hrvaške glasbe, ki ji v nekaj minutah uspe razprodati tri koncerte, pa tudi o trajektu Oliver, ki pluje pod imenom Oliverja Dragojevića.
Neveljaven email naslov