Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost 18. vzporednika iz Londona je bil Tadej Zupančič. Med drugim se je dotaknil tudi škotskega vprašanja in napovedane neodvisnosti.
Škotska nacionalna stranka, ki je na lanskih volitvah postala največja stranka v Škotskem parlamentu, se zavzema za neodvisnost.
Njen voditelj Alex Salmond je napovedal, da bi lahko bil škotski parlament, ki bo izvoljen leta 2016, že tudi parlament neodvisne Škotske. Referendum je previden v letu 2014.
Prejšnji teden se je začelo uradno posvetovanje o referendumskem vprašanju. Za zdaj je predlog samo eden:
“Ali se strinjate, da naj bo Škotska neodvisna država?”
Pri tem se postavlja vprašanje o obsegu neodvisnosti. Salmond razlaga, da bi bila na vrhu države še vedno ostal britanska monarhija, ohranili pa naj bi tudi britanski funt in skupno zunanjo politiko. To pa je tudi vse.
V Angliji z 51 milijoni ljudi (83 % vsega prebivalstva v Veliki Britaniji) jih zanima predvsem, kako bi se delilo dosedanje skupno premoženje. Škotov je le dobrih 5 milijonov. Angleži zahtevajo, da Škoti v primeru ločitve prevzamejo delež dolgov, predvsem pa celoten dolg Royal Bank of Scotland, ki je bila podržavljena z denarjem vseh britanskih, ne le škotskih davkoplačevalcev.
Vloga Škotska banke
Royal Bank of Scotland je bila dolgo ponos Škotske in njen finančni motor. Predstavljala pa naj bi tudi enega izmed finančnih stebrov samostojne Škotske. Zato so težave banke tudi politična tema.
Generalni direktor Royal Bank of Scotland Steven Hester se je pred dnevi odpovedal napovedani letni nagradi v višini milijon funtov. Ogorčeni nad višino nagrade so Hesterja napadli vladni in opozicijski politiki, močan pa je bil tudi pritisk medijev.
Hester se je bonusu odpovedal, saj, kot pravi sam, ne želi postati “izobčenec” kot njegov predhodnik Fred Godwin. Godwinu grozi odvzem viteškega naziva, ki ga je, dobil prav za zasluge za bančništvo.
781 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Gost 18. vzporednika iz Londona je bil Tadej Zupančič. Med drugim se je dotaknil tudi škotskega vprašanja in napovedane neodvisnosti.
Škotska nacionalna stranka, ki je na lanskih volitvah postala največja stranka v Škotskem parlamentu, se zavzema za neodvisnost.
Njen voditelj Alex Salmond je napovedal, da bi lahko bil škotski parlament, ki bo izvoljen leta 2016, že tudi parlament neodvisne Škotske. Referendum je previden v letu 2014.
Prejšnji teden se je začelo uradno posvetovanje o referendumskem vprašanju. Za zdaj je predlog samo eden:
“Ali se strinjate, da naj bo Škotska neodvisna država?”
Pri tem se postavlja vprašanje o obsegu neodvisnosti. Salmond razlaga, da bi bila na vrhu države še vedno ostal britanska monarhija, ohranili pa naj bi tudi britanski funt in skupno zunanjo politiko. To pa je tudi vse.
V Angliji z 51 milijoni ljudi (83 % vsega prebivalstva v Veliki Britaniji) jih zanima predvsem, kako bi se delilo dosedanje skupno premoženje. Škotov je le dobrih 5 milijonov. Angleži zahtevajo, da Škoti v primeru ločitve prevzamejo delež dolgov, predvsem pa celoten dolg Royal Bank of Scotland, ki je bila podržavljena z denarjem vseh britanskih, ne le škotskih davkoplačevalcev.
Vloga Škotska banke
Royal Bank of Scotland je bila dolgo ponos Škotske in njen finančni motor. Predstavljala pa naj bi tudi enega izmed finančnih stebrov samostojne Škotske. Zato so težave banke tudi politična tema.
Generalni direktor Royal Bank of Scotland Steven Hester se je pred dnevi odpovedal napovedani letni nagradi v višini milijon funtov. Ogorčeni nad višino nagrade so Hesterja napadli vladni in opozicijski politiki, močan pa je bil tudi pritisk medijev.
Hester se je bonusu odpovedal, saj, kot pravi sam, ne želi postati “izobčenec” kot njegov predhodnik Fred Godwin. Godwinu grozi odvzem viteškega naziva, ki ga je, dobil prav za zasluge za bančništvo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe.
Tudi v Avstriji se spoprijemajo z vedno novimi podražitvami, za njihovo blaženje pa med drugim uvajajo podnebne bone. O tem, o pripravah na novembrske predsedniške volitve in zaostrovanje ukrepov v boju proti epidemiji covida pa z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
27. teden v letu so v Združenih državah Amerike zabeležili že 308. množični strelski pohod letos, tokrat v Chicagu, na paradi v čast dneva neodvisnosti. Žrtev, ki umirajo pod streli v individualnih primerih, je še bistveno več. Ta teden je z mladeničem, ki je storil prometni prekršek, s kar 60 strelnimi ranami brutalno obračunala policija. In medtem ko življenja v boju za pravico do nošenja orožja kot kaže niso zelo pomembna, pa so tista na svojem samem začetku in še pred njim, vse bolj sveta. Tudi pravica do splava je namreč še zmeraj med vročimi temami ameriškega vsakdana. O vsem tem v 18. vzporedniku govorimo z dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem.
V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Neveljaven email naslov