Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot je poročal dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, v Nemčiji še vedno buri duhove nekdanji predsednik Christian Wulff, ki je bil prisiljen odstopiti zaradi korupcije. Dobival bo namreč častno rento v vrednosti skoraj 200.000 evrov na leto, pripadajo pa mu tudi tajnica, šofer in pisarna. to pomeni še dodatnih 280.ooo evrov.
Res gre za privilegije, ki so ga bili deležni tudi drugi predsedniki, vendar pa v primeru Wulffa to marsikomu zdi pretirano. S položaja je namreč odstopil zaradi korupcije, čeprav še vedno zavrača vsakršno krivdo. Če bi se privilegijem odpovedal, bi bilo to na nek način priznanje krivde. Tožilstvo se z njegovimi povezavami z uglednimi poslovneži ukvarja še naprej. Predvsem jih zanimajo domnevne povratne usluge. Najbolj sporno pa je, da bi Christian Wulff tudi v primeru, da bi pristal v zaporu, častno rento dobival še naprej.
Nemčija bo tako 18. marca dobila novega predsednika. Najverjetneje bo izvoljen Joachim Gauck, ki je kandidiral že v prejšnjem mandatu, vendar so bili kanclerka Merklova in liberalci odločno proti. Če bi takrat potekale neposredne volitve, bi bil Gauck brez dvoma izvoljen. Potem ko se je koalicija z Wulffom opekla, pa je bila kanclerka prisiljena poklekniti in privoliti v podporo kandidatu, ki ga je enkrat že zavrnila.
Zgovorne raziskave
V raziskavi o vzgoji otrok v Nemčiji ugotavljajo, da polovica staršev, največkrat iz obupa in nemoči, še vedno pretepa otroke. Raziskava o nemškem izobraževalnem sistemu pa kaže, da je uspeh otrok v šolah prepogosto odvisen od socialnega okolja otrok (še posebej na jugu države).
Z osupljivimi podatki je presenetila raziskava, po katerih Nemci zavržejo kar 11 milijonov ton prehranskih izdelkov, ki so vsaj delno še uporabni. Preračunano – gre za hrano v vrednosti 21.5 milijard evrov. To pomeni 235 evrov vsako leto na prebivalca. Med zavrženo hrano je največ sadja in zelenjave.
Proizvajalci zagotavljajo, da so živila s pretečenim rokom trajanja po navadi uporabna veliko dlje in jih ni treba zavreči že dan po izteku veljavnosti. Res je, da poteka kar nekaj akcij, s katerimi želijo zbuditi potrošniško zavest, da naj slednji vendarle kupujejo nekoliko bolj odgovorno in premišljeno, vendar pa je tega bistveno premalo.
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kot je poročal dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, v Nemčiji še vedno buri duhove nekdanji predsednik Christian Wulff, ki je bil prisiljen odstopiti zaradi korupcije. Dobival bo namreč častno rento v vrednosti skoraj 200.000 evrov na leto, pripadajo pa mu tudi tajnica, šofer in pisarna. to pomeni še dodatnih 280.ooo evrov.
Res gre za privilegije, ki so ga bili deležni tudi drugi predsedniki, vendar pa v primeru Wulffa to marsikomu zdi pretirano. S položaja je namreč odstopil zaradi korupcije, čeprav še vedno zavrača vsakršno krivdo. Če bi se privilegijem odpovedal, bi bilo to na nek način priznanje krivde. Tožilstvo se z njegovimi povezavami z uglednimi poslovneži ukvarja še naprej. Predvsem jih zanimajo domnevne povratne usluge. Najbolj sporno pa je, da bi Christian Wulff tudi v primeru, da bi pristal v zaporu, častno rento dobival še naprej.
Nemčija bo tako 18. marca dobila novega predsednika. Najverjetneje bo izvoljen Joachim Gauck, ki je kandidiral že v prejšnjem mandatu, vendar so bili kanclerka Merklova in liberalci odločno proti. Če bi takrat potekale neposredne volitve, bi bil Gauck brez dvoma izvoljen. Potem ko se je koalicija z Wulffom opekla, pa je bila kanclerka prisiljena poklekniti in privoliti v podporo kandidatu, ki ga je enkrat že zavrnila.
Zgovorne raziskave
V raziskavi o vzgoji otrok v Nemčiji ugotavljajo, da polovica staršev, največkrat iz obupa in nemoči, še vedno pretepa otroke. Raziskava o nemškem izobraževalnem sistemu pa kaže, da je uspeh otrok v šolah prepogosto odvisen od socialnega okolja otrok (še posebej na jugu države).
Z osupljivimi podatki je presenetila raziskava, po katerih Nemci zavržejo kar 11 milijonov ton prehranskih izdelkov, ki so vsaj delno še uporabni. Preračunano – gre za hrano v vrednosti 21.5 milijard evrov. To pomeni 235 evrov vsako leto na prebivalca. Med zavrženo hrano je največ sadja in zelenjave.
Proizvajalci zagotavljajo, da so živila s pretečenim rokom trajanja po navadi uporabna veliko dlje in jih ni treba zavreči že dan po izteku veljavnosti. Res je, da poteka kar nekaj akcij, s katerimi želijo zbuditi potrošniško zavest, da naj slednji vendarle kupujejo nekoliko bolj odgovorno in premišljeno, vendar pa je tega bistveno premalo.
V 18. vzporedniku gremo v Rusijo, kjer se zaradi vojne spreminja ustroj družbe in celo podoba glavnih ulic v mestih. Skoraj pol leta po začetku napada na Ukrajino in uvedbi sankcij so zaprte mnoge trgovine z zahodnimi izdelki, a Rusi vseeno najdejo pot do njih. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako se v Rusiji življenje prilagaja posledicam sankcij, na kakšen način predsednik Putin obuja Sovjetsko zvezo, kakšna bo tamkajšnja nova “pionirska” organizacija in kako so zaprti tujci postali novo orodje v diplomatski vojni med Rusijo in Združenimi državami.
Čeprav bi Italijani v tem času tradicionalno morali biti na tako rekoč vsenacionalnem dopustu, je dogajanje to poletje precej pestro, krojijo ga težave s sušo in vročino, politična kriza in priprave na predčasne volitve, pa še ugibanja glede papeževega zdravja.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe.
Tudi v Avstriji se spoprijemajo z vedno novimi podražitvami, za njihovo blaženje pa med drugim uvajajo podnebne bone. O tem, o pripravah na novembrske predsedniške volitve in zaostrovanje ukrepov v boju proti epidemiji covida pa z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
27. teden v letu so v Združenih državah Amerike zabeležili že 308. množični strelski pohod letos, tokrat v Chicagu, na paradi v čast dneva neodvisnosti. Žrtev, ki umirajo pod streli v individualnih primerih, je še bistveno več. Ta teden je z mladeničem, ki je storil prometni prekršek, s kar 60 strelnimi ranami brutalno obračunala policija. In medtem ko življenja v boju za pravico do nošenja orožja kot kaže niso zelo pomembna, pa so tista na svojem samem začetku in še pred njim, vse bolj sveta. Tudi pravica do splava je namreč še zmeraj med vročimi temami ameriškega vsakdana. O vsem tem v 18. vzporedniku govorimo z dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem.
V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
Neveljaven email naslov