Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Edvard Žitnik - New York

20.03.2012


Volilni štab ameriškega predsednika  Obame je pred nekaj dnevi objavil 17- minutni dokumentarni film o predsedniku, volilna bitka se je očitno začela. Dolgo napovedovani film je brez dvoma obrtna mojstrovina o predsedniku Obami, ki ima pomenljiv naslovom “Pot, ki smo jo prehodili”.

Film, pri katerem sodelujejo najbolj znana hollywoodska imena, kot na primer Tom Hanks, ki je pripovedovalec, je prerez Obamovega prvega predsedniškega mandata, seveda z več kot jasnim predvolilnim sporočilom.

Gledalec filma dobi občutek, da je bil prvi mandat predsednika Obame seveda en sam  velik niz težkih, usodnih, vendar seveda pravilnih ter modrih predsednikovih odločitev. Republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney je film že označil kot  tako imenovani  informativno komercialni film. Seveda je treba tudi to izjavo vzeti z zrnom soli, priznati je treba, da njegove besede morda sploh niso daleč od resnice. Volilna kampanja se je začela, nobena stvar ni več prepuščena naključju; v bitko se je odpravila tudi prva dama Michele Obama.

Začela je gostovati v najbolj popularnih televizijskih oddajah, tudi podpredsednik John Biden je na terenu; zaradi njegovega delavskega družinskega rodu je njegova vloga predvsem prepričevanje, nagovarjanje tako imenovanih »blue callor«  volilcev, preprosteje povedano proizvodnih delavcev, delavskega razreda. Tudi tokratna predsedniška volilna bitka bo neusmiljena in bila bi naivna napaka, če Obamovi strategi ne bi izkoristili njegove znane medijske učinkovitosti. Vsi vemo, da je predsednik Obama s svojimi nastopi očaral, če hočete začaral Združene države Amerike.

V dobrih treh letih je sicer del te privlačnosti zbledel, a seveda ne podcenjujmo predsednika, za zdaj mu sploh ne kaže tako slabo. Pozna se, da je republikanska stranka razcepljena, da je njihov prvi kandidat Mitt Romney nekako lesen, neprepričljiv, skratka ne iz ravno pravega testa za predsednika. Poleg tega se gospodarstvo nekako pobira, čeprav ne tako hitro kot bi predsednik želel. Brezposelnost se zmanjšuje, in to je v bistvu tisti edini pravi recept za zmago na predsedniških volitvah. Ko že govoriva o filmu o Obami, to ni nobena velika volilna iznajdba. V novejši ameriški zgodovini ni bilo predsednika, ki bi se v bitki za Belo hišo odrekel čarobni moči gibljivih slik.

Spomnimo se  na Ronalda Reagana, nekdanjega hollyoodskega zvezdnika, ki je bil mojster medijskega nastopanja, po mnenju številnih zgodovinarjev eden boljših, če hočete večjih ameriških predsednikov. V obdobju interneta je to še toliko bolj pomembno. Predsednikova volilna ekipa računa, da bo film postal hit svetovnega spleta in dosegel milijone, predvsem mlajših Američanov, ki naj bi na You tubu preživeli od 15 do 20 minut na dan, vsaj tako pravi statistika. Občutek je torej, da če sta bili socialni omrežji  Facebook in še posebej Twiter pomembno orodje Obamove volilne kampanje pred slabimi štirimi leti, se zdi, da bodo tokrat poleg tega poskušali čim bolj uporabljati Youtube.

Tudi v Združenih državah Amerike rekordne cene bencina

Cene bencina dosegajo zgodovinski rekord. Od začetka leta so poskočile za 53 odstotkov. Cena za galono, ta ima slabe štiri evropske litre, ponekod, še posebej na newyorškem Manhattnu, že presega štiri dolarje. Če to prevedemo v evropske cene, je še vedno bistveno manj od evra za liter. V New Yorku ni nobena posebnost več, da lastniki avtomobilov iščejo cenejše bencinske servise zunaj mesta, v sosednjem New Jerseyu ali celo Pensilvaniji, nekaj podobnega, kot smo včasih videvali v bližini naših mejah z Italijo.

Torej se še da najti cenejši bencin. Seveda tu v Ameriki dizel uporabljajo samo za tovornjake, vendar je treba cenejšega plačati z gotovino. Tudi tu ima tako rekoč vsak voznik svojo teorijo o tem, zakaj je bencin tako drag,  vsi  pa se strinjajo le s tem, da cene goriva ob koncu zimske oziroma začetku poletne sezone vedno poskočijo, ker se povpraševanje po gorivu dvigne. Na prvem mestu je rožljanje z orožjem v Perzijskem zalivu. Med Američani, še posebej tistimi, ki se prebijajo iz dneva v dan, ni malo takšnih, ki so prepričani, da se bencin draži preprosto zaradi pohlepa naftnih družb in nesposobnosti njihovih voditeljev.

Še vedno prva sila sveta naj bi si preprosto vzela pravico do poceni energentov. Spomnimo se, da se predsednik Bush ni niti pretirano trudil prikriti tega, da je zasedel Irak. Drag bencin seveda zaradi volilne kampanje neizogibno prerašča v pomembno politično temo. Predsednik Obama, ki se zaveda pomena teme, je že nekajkrat  opozoril, da izvršna oblast Združenih države Amerike v bistvu nima vzvodov, s katerimi bi lahko vplivala na ceno bencina. Ob tem se vedno znova odpira vprašanje izrabe domačih, torej ameriških naftnih rezerv, pa nafte, ki naj bi jo relativno poceni pridobivali v Kanadi iz ekstrakcijo iz peska.

Vse to se načelno seveda sliši preprosto in privlačno, toda predsednik Obama, ki, kot rečeno, ni izvršni direktor naftnih družb, na koncu priznava: Združene države Amerike letno porabijo približno dvajset odstotkov svetovne nafte, njihove zaloge pa znašajo približno dva odstotka svetovnih zalog. Kljub pospešenemu zmanjševanju ameriške odvisnosti od uvoza nafte med mandatom predsednika Obame so številke še vedno neizprosne: Združene države so in ostajajo največja ali ena največjih uvoznic nafte. Za razliko od desetletij nazaj pa so danes razmere na svetovnem naftnem trgu povsem drugačne. Kljub novim varčnejšim tehnologijam, pa vetru, soncu, elektriki in še čem, se povpraševanje po nafti ne zmanjšuje. Nekoč so se milijoni Kitajcev vozili s kolesi, milijoni Indijcev pa z rikšami, in to v globaliziranem svetu v svojih denarnicah čutijo tudi v Združenih državah Amerike.

Vrste čakajočih pred trgovinami za nakup novega Applovega Ipada.  Apple prvič po šestnajstih letih svojim delničarjem izplačal dividende.

Vedno sem se spraševal,  kaj se zgodi ljudem, da čakajo v dolgih vrstah pred trgovinami, največkrat pred razprodajami; no,  vsak ima seveda svojo razlago, vsaj ko gre za drage newyorške trgovine s prestižnimi znamkami, lahko človek resnično prihrani zelo veliko denarja. Ko gre za Applov Ipad -novi Applov tablični računalnik, seveda ne gre za razprodajo, ampak preprosto za nov model, ki naj bi bil še boljši, še pametnejši, skratka vse naj naj …


18. vzporednik

793 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Edvard Žitnik - New York

20.03.2012


Volilni štab ameriškega predsednika  Obame je pred nekaj dnevi objavil 17- minutni dokumentarni film o predsedniku, volilna bitka se je očitno začela. Dolgo napovedovani film je brez dvoma obrtna mojstrovina o predsedniku Obami, ki ima pomenljiv naslovom “Pot, ki smo jo prehodili”.

Film, pri katerem sodelujejo najbolj znana hollywoodska imena, kot na primer Tom Hanks, ki je pripovedovalec, je prerez Obamovega prvega predsedniškega mandata, seveda z več kot jasnim predvolilnim sporočilom.

Gledalec filma dobi občutek, da je bil prvi mandat predsednika Obame seveda en sam  velik niz težkih, usodnih, vendar seveda pravilnih ter modrih predsednikovih odločitev. Republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney je film že označil kot  tako imenovani  informativno komercialni film. Seveda je treba tudi to izjavo vzeti z zrnom soli, priznati je treba, da njegove besede morda sploh niso daleč od resnice. Volilna kampanja se je začela, nobena stvar ni več prepuščena naključju; v bitko se je odpravila tudi prva dama Michele Obama.

Začela je gostovati v najbolj popularnih televizijskih oddajah, tudi podpredsednik John Biden je na terenu; zaradi njegovega delavskega družinskega rodu je njegova vloga predvsem prepričevanje, nagovarjanje tako imenovanih »blue callor«  volilcev, preprosteje povedano proizvodnih delavcev, delavskega razreda. Tudi tokratna predsedniška volilna bitka bo neusmiljena in bila bi naivna napaka, če Obamovi strategi ne bi izkoristili njegove znane medijske učinkovitosti. Vsi vemo, da je predsednik Obama s svojimi nastopi očaral, če hočete začaral Združene države Amerike.

V dobrih treh letih je sicer del te privlačnosti zbledel, a seveda ne podcenjujmo predsednika, za zdaj mu sploh ne kaže tako slabo. Pozna se, da je republikanska stranka razcepljena, da je njihov prvi kandidat Mitt Romney nekako lesen, neprepričljiv, skratka ne iz ravno pravega testa za predsednika. Poleg tega se gospodarstvo nekako pobira, čeprav ne tako hitro kot bi predsednik želel. Brezposelnost se zmanjšuje, in to je v bistvu tisti edini pravi recept za zmago na predsedniških volitvah. Ko že govoriva o filmu o Obami, to ni nobena velika volilna iznajdba. V novejši ameriški zgodovini ni bilo predsednika, ki bi se v bitki za Belo hišo odrekel čarobni moči gibljivih slik.

Spomnimo se  na Ronalda Reagana, nekdanjega hollyoodskega zvezdnika, ki je bil mojster medijskega nastopanja, po mnenju številnih zgodovinarjev eden boljših, če hočete večjih ameriških predsednikov. V obdobju interneta je to še toliko bolj pomembno. Predsednikova volilna ekipa računa, da bo film postal hit svetovnega spleta in dosegel milijone, predvsem mlajših Američanov, ki naj bi na You tubu preživeli od 15 do 20 minut na dan, vsaj tako pravi statistika. Občutek je torej, da če sta bili socialni omrežji  Facebook in še posebej Twiter pomembno orodje Obamove volilne kampanje pred slabimi štirimi leti, se zdi, da bodo tokrat poleg tega poskušali čim bolj uporabljati Youtube.

Tudi v Združenih državah Amerike rekordne cene bencina

Cene bencina dosegajo zgodovinski rekord. Od začetka leta so poskočile za 53 odstotkov. Cena za galono, ta ima slabe štiri evropske litre, ponekod, še posebej na newyorškem Manhattnu, že presega štiri dolarje. Če to prevedemo v evropske cene, je še vedno bistveno manj od evra za liter. V New Yorku ni nobena posebnost več, da lastniki avtomobilov iščejo cenejše bencinske servise zunaj mesta, v sosednjem New Jerseyu ali celo Pensilvaniji, nekaj podobnega, kot smo včasih videvali v bližini naših mejah z Italijo.

Torej se še da najti cenejši bencin. Seveda tu v Ameriki dizel uporabljajo samo za tovornjake, vendar je treba cenejšega plačati z gotovino. Tudi tu ima tako rekoč vsak voznik svojo teorijo o tem, zakaj je bencin tako drag,  vsi  pa se strinjajo le s tem, da cene goriva ob koncu zimske oziroma začetku poletne sezone vedno poskočijo, ker se povpraševanje po gorivu dvigne. Na prvem mestu je rožljanje z orožjem v Perzijskem zalivu. Med Američani, še posebej tistimi, ki se prebijajo iz dneva v dan, ni malo takšnih, ki so prepričani, da se bencin draži preprosto zaradi pohlepa naftnih družb in nesposobnosti njihovih voditeljev.

Še vedno prva sila sveta naj bi si preprosto vzela pravico do poceni energentov. Spomnimo se, da se predsednik Bush ni niti pretirano trudil prikriti tega, da je zasedel Irak. Drag bencin seveda zaradi volilne kampanje neizogibno prerašča v pomembno politično temo. Predsednik Obama, ki se zaveda pomena teme, je že nekajkrat  opozoril, da izvršna oblast Združenih države Amerike v bistvu nima vzvodov, s katerimi bi lahko vplivala na ceno bencina. Ob tem se vedno znova odpira vprašanje izrabe domačih, torej ameriških naftnih rezerv, pa nafte, ki naj bi jo relativno poceni pridobivali v Kanadi iz ekstrakcijo iz peska.

Vse to se načelno seveda sliši preprosto in privlačno, toda predsednik Obama, ki, kot rečeno, ni izvršni direktor naftnih družb, na koncu priznava: Združene države Amerike letno porabijo približno dvajset odstotkov svetovne nafte, njihove zaloge pa znašajo približno dva odstotka svetovnih zalog. Kljub pospešenemu zmanjševanju ameriške odvisnosti od uvoza nafte med mandatom predsednika Obame so številke še vedno neizprosne: Združene države so in ostajajo največja ali ena največjih uvoznic nafte. Za razliko od desetletij nazaj pa so danes razmere na svetovnem naftnem trgu povsem drugačne. Kljub novim varčnejšim tehnologijam, pa vetru, soncu, elektriki in še čem, se povpraševanje po nafti ne zmanjšuje. Nekoč so se milijoni Kitajcev vozili s kolesi, milijoni Indijcev pa z rikšami, in to v globaliziranem svetu v svojih denarnicah čutijo tudi v Združenih državah Amerike.

Vrste čakajočih pred trgovinami za nakup novega Applovega Ipada.  Apple prvič po šestnajstih letih svojim delničarjem izplačal dividende.

Vedno sem se spraševal,  kaj se zgodi ljudem, da čakajo v dolgih vrstah pred trgovinami, največkrat pred razprodajami; no,  vsak ima seveda svojo razlago, vsaj ko gre za drage newyorške trgovine s prestižnimi znamkami, lahko človek resnično prihrani zelo veliko denarja. Ko gre za Applov Ipad -novi Applov tablični računalnik, seveda ne gre za razprodajo, ampak preprosto za nov model, ki naj bi bil še boljši, še pametnejši, skratka vse naj naj …


13.05.2014

Lojze Kos, Dunaj

Mimo evrovizijske evforije pri severnih sosedih ne bomo mogli, nič manj pa ne preseneča dejstvo, da so se Avstrijci v primerjavi z Nemci s kar polstoletno zamudo končno le odločno lotili denacifikacije. Tamkajšnji mediji in medijska politika se tudi močno razlikujeta od tozadevnih slovenskih razmer, a samo znotraj državnih meja. Ko se Avstrijci podajo v medijske posle na sončni strani Alp, niso pri svojem opletanju z mediji nenadoma nič več boljši od ostalih. Več pa tudi o volitvah v Evropski parlament, ki so močno razburkale politične kroge na Koroškem.


06.05.2014

Nina Kojima, London

V pogovoru z našo londonsko dopisnico o tem, kako na Otoku odmeva padec Alenke Bratušek. V pogovoru smo se podali tudi na sosednji otok, kjer se eden izmed najrazvpitejših severnoirskih politikov Gerry Adams otepa hudih obtožb. Primerjali smo tudi slovenske in britanske prvomajske praznike in se spomnili 20-letnice predora pod Rokavskim prelivom.


29.04.2014

Beograd

Kaj čaka Srbijo, potem ko je dobila novo vlado? Druga pomembna vzporednica s Slovenijo pa je te dni tudi napoved prodaje nekaterih pomembnih državnih podjetij. Naša dopisnica Marta Razboršek je med drugim govorila tudi o Kosovu, ki se pripravlja na volitve. Dotaknili smo se tudi nekaterih manj težkih tem, kot je na primer poletni glasbeni festival Exit, ki bo tokrat potekal le v Novem Sadu, pokomentirali pa smo tudi, ali je zmaga zagrebške Cibone v ligi ABA prizadela navijače obeh beograjskih klubov.


29.04.2014

Beograd

Kaj čaka Srbijo, potem ko je dobila novo vlado? Druga pomembna vzporednica s Slovenijo pa je te dni tudi napoved prodaje nekaterih pomembnih državnih podjetij. Naša dopisnica Marta Razboršek je med drugim govorila tudi o Kosovu, ki se pripravlja na volitve. Dotaknili smo se tudi nekaterih manj težkih tem, kot je na primer poletni glasbeni festival Exit, ki bo tokrat potekal le v Novem Sadu, pokomentirali pa smo tudi, ali je zmaga zagrebške Cibone v ligi ABA prizadela navijače obeh beograjskih klubov.


22.04.2014

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V skrajno zapletenem položaju in ob dnevnih spremembah, ki že nekaj mesecev prevevajo Ukrajino, se naša dopisnica več ukvarja s sosednjo državo kot z Rusijo – to pa še ne pomeni, da so zanimivosti ruskega vsakdana presahnile in da Rusija ne pozna več svojih notranjepolitičnih težav ...


15.04.2014

Uroš Lipušček, Peking

Danes o Kitajski kot mokrih sanjah avtomobilske industrije in trgovine. Konec tedna v Pekingu odpirajo avtomobilski sejem, ki je po sejmih v Detroitu in Frankurtu, že tretji najpomembnejši na svetu. V kratkem bo, kot vse kaže, prehitel tudi omenjena dva, ker je Kitajska že postala največji svetovni proizvajalec pa tudi kupec avtomobilov…


08.04.2014

Mojca Širok, Rim

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


08.04.2014

Mojca Širok, Rim

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat smo se odpravili v Rim in prisluhnili Mojci Širok.


01.04.2014

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

V tokratnem 18. vzporedniku z našo bližnjevzhodno dopisnico o presenetljivih rezultatih nedavnih turških volitev, na katerih je premier Erdogan kljub slabi medijski popotnici osvojil rekordno število glasov. Več tudi o neizogibnem gojenju kulta osebnosti v Egiptu, ki se nadaljuje z generalom Al Sisijem ... Nekaj besed smo posvetili tudi perzijskemu novemu letu, ki ga praznujejo na prvi pomladni dan, in bližajočim se afganistanskim predsedniškim volitvam 5. aprila.


25.03.2014

Edvard Žitnik, New York

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.


25.03.2014

Edvard Žitnik, New York

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.


18.03.2014

Boštjan Anžin, Nemčija

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


11.03.2014

Nina Kojima, London

Oglašanje z Otoka posvečamo ljubezni nekdanjega britanskega premieja Churchilla do svojega mačka in rasti britanskega gospodarstva, ki se vrača v stanje pred krizo.


04.03.2014

Vanja Vardjan, Zagreb

Naš dopisnik iz Zagreba v teh dneh podrobno spremlja spor med Hrvaško in Srbijo, ki sta druga proti drugi vložili tožbo za genocid; prav danes pa se je v zvezi s tem začela ustna obravava na Meddržavnem sodišču v Haagu. Tema pogovora so tudi najnovejši dogodki v Bosni in Hercegovini, kjer sta center demonstracij še vedno Tuzla in Sarajevo. Za nameček pa pogovor zaznamuje tudi ščepec pustne šaljivosti.


25.02.2014

Matjaž Trošt, Bruselj

Naš bruseljski dopisnik tokrat predvsem o najnovejši gospodarski napovedi Evropske komisije, po kateri Sloveniji kaže nekoliko bolje. V pogovoru je pozornost namenil tudi najbolj aktualnima žariščema trenutno na Stari celini, Ukrajini in Bosni in Hercegovini.


18.02.2014

Uroš Lipušček, Peking

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


04.02.2014

Mojca Širok, Rim

Pogovor z dopisnico iz Rima Mojco Širok o tem, da so vremenske razmere zaostrene tudi v Italiji.


28.01.2014

Vlasta Jeseničnik o protestih v Ukrajini

Takoj po šestih dneh terenskega dela v Kijevu, kjer dogodki vse bolj spominjajo na vojno stanje, se nam bo po vrnitvi v Moskvo oglasila Vlasta Jeseničnik. A tudi v ruski prestolnici ne bo mogla dolgo ostati - že prihodnji teden se namreč začnejo zimske olimpijske igre v Sočiju na obali Črnega morja…


21.01.2014

Edvard Žitnik, ZDA

Edvard Žitnik o ameriškem mrazu, Volku z Wall Streeta in vlogi Katarine Čas in enem največjih televizijskih dogodkov, ameriškem Super Bowlu.


14.01.2014

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


Stran 29 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov