Egiptovska prestolnica je bila nekdaj močno turistično oblegana, zdaj pa je obiskovalcev celo do 70 % manj. Posebne gneče ni niti pri znamenitih piramidah v Gizi. Karmen Švegl razlaga, da si jih je zdaj mogoče ogledati v miru in brez dolgotrajnega čakanja.

To utegne biti tudi zadnja priložnost za njihov ogled. Razkazovanje piramid je v nasprotju z verskim prepričanjem, zato naj bi jih prekrili. V Kairu je sicer normalen popoldanski prometni vrvež, vendar je turistov zelo malo. Zapustili so ga tudi številni poslovneži in študenti in nič več ni tako, kot je bilo prej.

Čeprav policisti dobro nadzorujejo Kairo, so v nekaterih soseskah izgredi. Bolj nevarno pa je potovanje po puščavi, na poteh od Luxorja do Hurgade, kjer je turistov več. Zgodilo se je, da so nezadovoljni domačini  ustavili in zajeli konvoj avtobusov, med njimi tudi slovenske turiste, v prepričanju, da bodo tako prisilili vlado, naj ukrepa in jim znova priskrbi poceni plin.

Nekaj drugačnih  in bolj dramatičnih ugrabitev pa je bilo na turistično dobro obleganem  Sinajskem polotoku, kjer so priljubljena letovišča kot denimo Sharm el Sheikh. Zemlja, na kateri so zgradili letovišča, zadnja desetletja pa je tam  posle nadzirala Mubarakova vlada, je bila namreč v lasti beduinov. Zdaj pa ti zahtevajo, naj jim zemljo vrnejo in spustijo na svobodo beduine, ki so v zaporih.

Taborišče mednarodnih opazovalcev, ki skrbijo za mir na Sinaju že od sklenitve mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom, so protestno obkolili. Zavzeli so tudi nekatera letovišča in  nekaj dni zadrževali turiste. Za zdaj se kaj hujšega še ni zgodilo, vendar pa so beduini oboroženi  in grozijo z bombnimi napadi, če država ne bo vrnila njihove zemlje in spustila iz zaporov pripadnike njihovih plemen.

To pa za sodobni turizem prav gotovo ni dobra popotnica.