Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav se nogometno svetovno prvenstvo še zdaleč ni zaključilo, s kotičkom očesa že pogledujemo proti državi gostiteljici prihodnjega prvenstva. “18% Rusov pričakuje zmago, mislim pa, da se bo Rusija hitro poslovila. Ampak, ima pa Rusija absolutno dovolj denarja kot gostiteljica naslednjega svetovnega prvenstva v nogometu. Imetnikom vstopnic bodo omogočili zastonj prevoze od prizorišča do prizorišča”
795 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Čeprav se nogometno svetovno prvenstvo še zdaleč ni zaključilo, s kotičkom očesa že pogledujemo proti državi gostiteljici prihodnjega prvenstva. “18% Rusov pričakuje zmago, mislim pa, da se bo Rusija hitro poslovila. Ampak, ima pa Rusija absolutno dovolj denarja kot gostiteljica naslednjega svetovnega prvenstva v nogometu. Imetnikom vstopnic bodo omogočili zastonj prevoze od prizorišča do prizorišča”
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi Avstriji, kjer se je začelo sojenje pomočnikom napadalca, ki je bil odgovoren za teroristični napad na Dunaju. Z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako po dveh letih od napada prestolnica celi rane, kakšne ukrepe pripravlja severna soseda za blaženje energetske krize, o predsedniških odzivih na korupcijske afere ter o uporabi slovenščine med manjšino. Pogledamo pa tudi v kozarec vina.
V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.
V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.
V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.
Odpravljamo se v središče Evropske unije in NATA - Bruselj, kjer je v teh dneh v središču razprav seveda naraščanje napetosti v Ukrajini. Z našim dopisnikom razmišljamo o sporočilih, ki so prišla s srečanja voditeljev NATA, iskanju pravih energetskih dogovorov, da prebivalcev EU to zimo ne bo zeblo, in evropskem poenotenju glede polnilnikov.
V 18. vzporedniku pogledamo na Hrvaško, kjer je v teh dneh najbolj v ospredju notranjepolitična tema, morda na prvi pogled nenavadno – rezultat volitev v sosednji državi. Po nedeljskem glasovanju v Bosni in Hercegovini v Zagrebu kritizirajo izvolitev Željka Komšića za predstavnika Hrvatov v predsedstvu in to označujejo za madež v odnosih med državama. Hkrati je vse več madežev tudi v odnosih med hrvaškim premierjem Plenkovićem in predsednikom Milanovićem, zaradi katerih je država že več mesecev brez številnih ambasadorjev v tujini. Z našo dopisnico Tanjo Borčić Bernard pa razmišljamo tudi o visoki inflaciji in ocenah pretekle turistične sezone.
Izidi volitev so v Italiji zagotovo najbolj vroča tema, sploh zaradi negotovosti, če zasuk v desno zares pomeni tudi radikalno drugačno politiko. Preverjamo, kakšna prihodnost čaka zahodne sosede, ali so upravičene bojazni pred novim vzponom fašizma in koliko manevrskega prostora bo sploh imela nova vlada glede na bližajočo se svetovno recesijo.
V 18. vzporedniku se podajamo v kraj, kjer se je zbral ves svet. V New Yorku ta teden poteka zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, kjer voditelji z vseh celin razpravljajo o najbolj izpostavljenih problemih človeštva. In posameznih držav. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem, ki se mudi v trenutni prestolnici sveta, razpravljamo o besedah voditeljev, ki so se po dveh letih spet zbrali na sedežu Združenih narodov, odzivih na zaostrovanje vojne v Ukrajini in govor predsednika Zelenskega, o razmerjih med svetovnimi silami in tudi ameriških notranjepolitičnih problemih.
V 18. vzporedniku se selimo na povsem novo lokacijo, čeprav vas bo pozdravil znan glas. Naša dopisnica Karmen Švegl je namreč spremenila svoje bivališče in področje dela, od zdaj naprej se vam bo oglašala z novega dopisništva v Bangkoku. Z njo razmišljamo o pogledu na dve desetletji, ki jih je preživela na Bližnjem vzhodu, predvsem pa o izzivih, ki jih prepoznava v azijski regiji in o katerih bo odslej poročala. Pa tudi o živahnosti in življenju osemmilijonskega Bangkoka.
V 18. vzporedniku je v središču področje, ki v zadnjem času spet pridobiva večjo veljavo na mednarodnem političnem prizorišču - s političnimi krizami prežeti Balkan. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki te dni raziskuje na Kosovu, razmišljamo o problematičnih in v zadnjem mesecu zelo napetih odnosih med Beogradom in Prištino ter vsakdanjih težavah tamkajšnjih prebivalcev, o negotovosti glede volitev v Bosni in Hercegovini ter o odpovedani (oziroma prepovedani) evropski Paradi ponosa v Beogradu.
V 18. vzporedniku se mudimo na obisku v slovenski severni sosedi, v kateri so se to poletje tako kot drugod po Evropi soočali z neurji in vremenskimi skrajnostmi. Z našo dopisnico iz Avstrije Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kakšne so bile posledice neurij, zakaj Avstrijci nameravajo zagnati termoelektrarno, kako na razpoloženje javnosti vpliva inflacija in kakšna so pričakovanja pred predsedniškimi volitvami. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in tamkajšnja dvojezična imena krajev.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.
V 18. vzporedniku gremo v Rusijo, kjer se zaradi vojne spreminja ustroj družbe in celo podoba glavnih ulic v mestih. Skoraj pol leta po začetku napada na Ukrajino in uvedbi sankcij so zaprte mnoge trgovine z zahodnimi izdelki, a Rusi vseeno najdejo pot do njih. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako se v Rusiji življenje prilagaja posledicam sankcij, na kakšen način predsednik Putin obuja Sovjetsko zvezo, kakšna bo tamkajšnja nova “pionirska” organizacija in kako so zaprti tujci postali novo orodje v diplomatski vojni med Rusijo in Združenimi državami.
Čeprav bi Italijani v tem času tradicionalno morali biti na tako rekoč vsenacionalnem dopustu, je dogajanje to poletje precej pestro, krojijo ga težave s sušo in vročino, politična kriza in priprave na predčasne volitve, pa še ugibanja glede papeževega zdravja.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe.
Tudi v Avstriji se spoprijemajo z vedno novimi podražitvami, za njihovo blaženje pa med drugim uvajajo podnebne bone. O tem, o pripravah na novembrske predsedniške volitve in zaostrovanje ukrepov v boju proti epidemiji covida pa z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
27. teden v letu so v Združenih državah Amerike zabeležili že 308. množični strelski pohod letos, tokrat v Chicagu, na paradi v čast dneva neodvisnosti. Žrtev, ki umirajo pod streli v individualnih primerih, je še bistveno več. Ta teden je z mladeničem, ki je storil prometni prekršek, s kar 60 strelnimi ranami brutalno obračunala policija. In medtem ko življenja v boju za pravico do nošenja orožja kot kaže niso zelo pomembna, pa so tista na svojem samem začetku in še pred njim, vse bolj sveta. Tudi pravica do splava je namreč še zmeraj med vročimi temami ameriškega vsakdana. O vsem tem v 18. vzporedniku govorimo z dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem.
V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Neveljaven email naslov