Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdi se, da si evropski odločevalci predvsem lajšajo vest, medtem ko odločnejših ukrepov za pomoč migrantom, ki umirajo v Sredozemskem morju, niso pripravljeni sprejeti. Z bruseljsko poročevalko smo pred praznikom dela govorili tudi o aktivnostih belgijskih sindikatov in prihodnji dinamiki odnosov med Grčijo in preostalo Evropo.
Zdi se, da si evropski odločevalci predvsem lajšajo vest, odločnejših ukrepov za pomoč migrantom, ki umirajo v Sredozemskem morju, pa niso pripravljeni sprejeti.
“To ni le humanitarna kriza, ampak zelo zapleten problem. Ta ima številne vidike. Tukaj se pravzaprav vidi, kaj je Evropska unija in kako sta Evropska komisija in parlament brezzoba tigra ter kako imajo ključno orodje v rokah države članice. Vse kaže na nezmožnost Evropske unije urejati probleme v mednarodni skupnosti.” – Erika Štular
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic Evropske unije so se pred kratkim srečali Rigi, dogajanje je spremljala tudi naša bruseljska dopisnica, predvsem seveda razpravo o Grčiji.
Erika Štular, Bruselj: “Po zasedanju v Rigi bo sledilo še naporno usklajevanje reform, ki jih mora izpolniti Grčija.”
— Val 202 (@Val202) April 28, 2015
792 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Zdi se, da si evropski odločevalci predvsem lajšajo vest, medtem ko odločnejših ukrepov za pomoč migrantom, ki umirajo v Sredozemskem morju, niso pripravljeni sprejeti. Z bruseljsko poročevalko smo pred praznikom dela govorili tudi o aktivnostih belgijskih sindikatov in prihodnji dinamiki odnosov med Grčijo in preostalo Evropo.
Zdi se, da si evropski odločevalci predvsem lajšajo vest, odločnejših ukrepov za pomoč migrantom, ki umirajo v Sredozemskem morju, pa niso pripravljeni sprejeti.
“To ni le humanitarna kriza, ampak zelo zapleten problem. Ta ima številne vidike. Tukaj se pravzaprav vidi, kaj je Evropska unija in kako sta Evropska komisija in parlament brezzoba tigra ter kako imajo ključno orodje v rokah države članice. Vse kaže na nezmožnost Evropske unije urejati probleme v mednarodni skupnosti.” – Erika Štular
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic Evropske unije so se pred kratkim srečali Rigi, dogajanje je spremljala tudi naša bruseljska dopisnica, predvsem seveda razpravo o Grčiji.
Erika Štular, Bruselj: “Po zasedanju v Rigi bo sledilo še naporno usklajevanje reform, ki jih mora izpolniti Grčija.”
— Val 202 (@Val202) April 28, 2015
Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.
O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.
V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.
Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
Neveljaven email naslov