Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Moskvi je prvi teden v maju precej burno, zato smo tja poklicali Vlasto Jeseničnik.
Zaradi pomenljivih praznikov je Moskva v prvih majskih dneh že 70 let nedvomno najbolj vznemirljiva svetovna prestolnica. In res zanimivo, da se kljub njeni atraktivnosti obiska brani večina evropskih politikov.
V Rusiji se je s prvim majem začela dačna sezona, ne davčna. So pa bolj kot o delavskih pravicah letos govorili o dnevu zmage, 9 maju. Ta praznik po rusko-ukrajinskem konfliktu v Evropi zarisuje nove delitve.
Naša dopisnica pojasnjuje, da zmago v Rusiji obeležujejo z vojaško parado in številnimi ostalimi slovesnostmi. “Ampak za Ruse je vojaška parada najpomembnejša, da pokažejo Zahodu, kako močna je država in kakšno sodobno orožje ima”.
Prvi mož Kremlja je na parado ob dnevu zmage povabil 68 predsednikov držav in vlad, kakšnih trideset pa se jih je odzvalo. Med njimi tudi voditelji Kitajske, Južnoafriške republike, voditelji nekdanjih sovjetskih republik, Kube, Mongolije.
Od voditeljev EU grško in ciprsko vodstvo, v Moskvi pa bosta tudi češki predsednik in slovaški premier, ki pa se zaradi pritiska domače javnosti ne bosta udeležila vojaške parade. “To je za Putina in Rusijo velika zaušnica,” pravi Vlasta Jeseničnik.
792 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Moskvi je prvi teden v maju precej burno, zato smo tja poklicali Vlasto Jeseničnik.
Zaradi pomenljivih praznikov je Moskva v prvih majskih dneh že 70 let nedvomno najbolj vznemirljiva svetovna prestolnica. In res zanimivo, da se kljub njeni atraktivnosti obiska brani večina evropskih politikov.
V Rusiji se je s prvim majem začela dačna sezona, ne davčna. So pa bolj kot o delavskih pravicah letos govorili o dnevu zmage, 9 maju. Ta praznik po rusko-ukrajinskem konfliktu v Evropi zarisuje nove delitve.
Naša dopisnica pojasnjuje, da zmago v Rusiji obeležujejo z vojaško parado in številnimi ostalimi slovesnostmi. “Ampak za Ruse je vojaška parada najpomembnejša, da pokažejo Zahodu, kako močna je država in kakšno sodobno orožje ima”.
Prvi mož Kremlja je na parado ob dnevu zmage povabil 68 predsednikov držav in vlad, kakšnih trideset pa se jih je odzvalo. Med njimi tudi voditelji Kitajske, Južnoafriške republike, voditelji nekdanjih sovjetskih republik, Kube, Mongolije.
Od voditeljev EU grško in ciprsko vodstvo, v Moskvi pa bosta tudi češki predsednik in slovaški premier, ki pa se zaradi pritiska domače javnosti ne bosta udeležila vojaške parade. “To je za Putina in Rusijo velika zaušnica,” pravi Vlasta Jeseničnik.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Neveljaven email naslov