Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor s hrvaškim dopisnikom Vanjo Vardjanom o Adrisu in njegovi ponudbi za nakup Triglava, o protestu vojnih veteranov in zanimivem delovanju hrvaške carinske uprave, ki zaplenjeno hrano in ostalo pokvarljivo blago podarja človekoljubnim organizacijam.
Kaj je novega na fronti med veterani in vrhom hrvaške politike? Šum v komunikaciji traja že dalj časa, a po včerajšnjem sestanku protestnikov z vlado, na katerem so se dogovorili zgolj za nov sestanek na začetku prihodnjega tedna, nič ne kaže, da bi kam odšumel …
“Hrvaška ima registriranih kar 400.000 vojnih veteranov, to je 10 odstotkov državljanov, kar je zelo pomembna volilna baza.” – Vanja Vardjan
Veterani resda protestirajo že več kot pol leta, vendar so njihove zahteve dokaj nejasne, pa tudi ne gre za boj, v katerem bi se ohranjale obstoječe pravice, temveč za željo po več. So bile premierjeve označbe protestov za “politično past HDZ-ja” prazne obtožbe in torej klasični politični diskreditacijski manever brez podlage?
“Te dni sem bil s protestniki, vojnimi veterani, tako v šotorih kot pred vlado. Po druženju z njimi sem ugotovil, da niso nič sami organizirani, ampak da imajo druge organizatorje za sabo. Zelo dobro so organizirani, obstaja razpored, kdaj in iz katerega kraja kdo pride. Poskrbljeno je tudi za hrano.”
Adris je tobačno tovarno Rovinj prodal British American Tobaccu, zdaj pa bo zamenjal fokus svojega delovanja ter se posvetil turizmu in zavarovanju, pri čemer bo Slovence verjetno najbolj zanimalo zadnje – Adris se namreč zanima za nakup Triglava. “Adris ima denar za nakup Triglava, njegova tarča je tudi pozavarovalnica Sava Re.”
Vladno jamstvo za brezplačno dodelitev tujega blaga na Hrvaškem od lani različnim državnim ustanovam podeljuje različne stvari; raznim institucijam in ministrstvom so denimo podarili enajst avtomobilov, ki jih je zaplenila Carinska uprava.
“Hrvaška carinska uprava zaplenjeno hrano in blago podarja človekoljubnim organizacijam.”
792 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor s hrvaškim dopisnikom Vanjo Vardjanom o Adrisu in njegovi ponudbi za nakup Triglava, o protestu vojnih veteranov in zanimivem delovanju hrvaške carinske uprave, ki zaplenjeno hrano in ostalo pokvarljivo blago podarja človekoljubnim organizacijam.
Kaj je novega na fronti med veterani in vrhom hrvaške politike? Šum v komunikaciji traja že dalj časa, a po včerajšnjem sestanku protestnikov z vlado, na katerem so se dogovorili zgolj za nov sestanek na začetku prihodnjega tedna, nič ne kaže, da bi kam odšumel …
“Hrvaška ima registriranih kar 400.000 vojnih veteranov, to je 10 odstotkov državljanov, kar je zelo pomembna volilna baza.” – Vanja Vardjan
Veterani resda protestirajo že več kot pol leta, vendar so njihove zahteve dokaj nejasne, pa tudi ne gre za boj, v katerem bi se ohranjale obstoječe pravice, temveč za željo po več. So bile premierjeve označbe protestov za “politično past HDZ-ja” prazne obtožbe in torej klasični politični diskreditacijski manever brez podlage?
“Te dni sem bil s protestniki, vojnimi veterani, tako v šotorih kot pred vlado. Po druženju z njimi sem ugotovil, da niso nič sami organizirani, ampak da imajo druge organizatorje za sabo. Zelo dobro so organizirani, obstaja razpored, kdaj in iz katerega kraja kdo pride. Poskrbljeno je tudi za hrano.”
Adris je tobačno tovarno Rovinj prodal British American Tobaccu, zdaj pa bo zamenjal fokus svojega delovanja ter se posvetil turizmu in zavarovanju, pri čemer bo Slovence verjetno najbolj zanimalo zadnje – Adris se namreč zanima za nakup Triglava. “Adris ima denar za nakup Triglava, njegova tarča je tudi pozavarovalnica Sava Re.”
Vladno jamstvo za brezplačno dodelitev tujega blaga na Hrvaškem od lani različnim državnim ustanovam podeljuje različne stvari; raznim institucijam in ministrstvom so denimo podarili enajst avtomobilov, ki jih je zaplenila Carinska uprava.
“Hrvaška carinska uprava zaplenjeno hrano in blago podarja človekoljubnim organizacijam.”
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Neveljaven email naslov