Pogovor z našo bruseljsko dopisnico.

Zaradi dobro plačanih evrobirokratov je življenje v Bruslju dražje kot bi bilo sicer.

Tudi v Bruslju je avgusta precej vroče. Za začetek zaradi tehničnega dogovora na načelni ravni med grško vlado in institucijami za pomoč Grčiji v prihodnjih treh letih. Uradno o vsebini ni veliko znano, neuradno pa naj bi šlo za 85 milijard evrov vredno pomoč. V Atenah želijo prvi del pomoči prejeti že do prihodnjega četrtka, ko morajo vrniti obsežno posojilo Evropski centralni banki. Neuradno pa bo morala Grčija takoj sprejeti obsežne reforme in 35 konkretnih ukrepov.

Belgija je na udaru zaradi begunske krize. Bruselj je za priseljence zanimiv, saj je multikulturno mesto, Belgijci pa govorijo francosko, a raziskave kažejo, da so Belgijci sicer priseljencem precej nenaklonjeni. Morda je temu tako, ker število prošenj za azil narašča. Letos oblasti pričakujejo 25.000 prošenj za azil. V mestu Tournai bodo za potrebe prosilcev morda preoblikovali vojašnico.

Pred poletno vročino so se sicer na počitnice umaknili tudi evrobirokrati, a gneče v mestu zato ni nič manj.

“Spremembe je čutiti predvsem v evropski četrti, ki je prazna. V starem mestnem jedru je turistov veliko. Za tiste, ki delamo, sprememba zato ni velika.”
– Erika Štular

Sicer pa se običajni Belgijci, ki jih poleg politike greje tudi nova prometna ureditev zaradi postavitve druge največje peš cone v Evropi, tudi to poletje hladijo v umetno postavljenih morskih rivah s koktejli in z  živo glasbo na festivalih.