Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srbi, ki tudi sami potrebujejo finančno pomoč, so vseeno pripravljeni pomagati številnim beguncem
Za pogovor o aktualnih zadevah na Balkanu smo poklicali našo dopisnico iz Beograda, Marto Razboršek.
Eno izmed perečih vprašanj, ki ga je načel srbski premier Aleksandar Vučić, je vprašanje o skupnem dnevu žalovanja za vsemi žrtvami vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Vendar Srbi še vedno zanikajo zločin genocida nad Bošnjaki v Srebrenici in ga imenujejo velik zločin, Bošnjaki prav tako nočejo niti slišati za zločine Naserja Orića, bošnjaškega poveljnika na srebreniškem območju tri leta pred genocidom.
“In to je, po mojem mnenju, največja težava Balkana 20 let po vojni, da nihče ne priznava svojih zločinov.”
Morda regionalnim voditeljem ni všeč, da skupni dan žalovanja za vsemi žrtvami predlaga prav Vučić. Vendar srbski premier v zadnjem času vodi spravno in predvsem pametno regionalno politiko. “Nemčija mu vsekakor priznava največje zasluge za dokaj uspešen dialog s Kosovom, tudi sicer so njegove izjave po večini spravljive.”
Srbija pa je v zadnjem času postala tudi tranzitna država številnih beguncev na poti v zahodno Evropo. Približno 100 tisoč beguncev, pretežno iz Sirije, Iraka in Afganistana, je letos že šlo skozi Srbijo, za azil jih je do zdaj prosilo 66 tisoč, večina v zadnjih dveh mesecih.
“V Srbijo vsak dan vstopi več kot 2000 beguncev. Če se zadržijo nekaj dni, še gre, če 10 in več, bo imela Srbija kmalu tudi hude finančne težave. Za begunce sicer skrbijo tudi prebivalci, ki zbirajo in darujejo pomoč, pa številne nevladne organizacije, a to ni dovolj. Vse več je namreč tudi otrok, ki so s starši prehodili na stotine kilometrov.”
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Srbi, ki tudi sami potrebujejo finančno pomoč, so vseeno pripravljeni pomagati številnim beguncem
Za pogovor o aktualnih zadevah na Balkanu smo poklicali našo dopisnico iz Beograda, Marto Razboršek.
Eno izmed perečih vprašanj, ki ga je načel srbski premier Aleksandar Vučić, je vprašanje o skupnem dnevu žalovanja za vsemi žrtvami vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Vendar Srbi še vedno zanikajo zločin genocida nad Bošnjaki v Srebrenici in ga imenujejo velik zločin, Bošnjaki prav tako nočejo niti slišati za zločine Naserja Orića, bošnjaškega poveljnika na srebreniškem območju tri leta pred genocidom.
“In to je, po mojem mnenju, največja težava Balkana 20 let po vojni, da nihče ne priznava svojih zločinov.”
Morda regionalnim voditeljem ni všeč, da skupni dan žalovanja za vsemi žrtvami predlaga prav Vučić. Vendar srbski premier v zadnjem času vodi spravno in predvsem pametno regionalno politiko. “Nemčija mu vsekakor priznava največje zasluge za dokaj uspešen dialog s Kosovom, tudi sicer so njegove izjave po večini spravljive.”
Srbija pa je v zadnjem času postala tudi tranzitna država številnih beguncev na poti v zahodno Evropo. Približno 100 tisoč beguncev, pretežno iz Sirije, Iraka in Afganistana, je letos že šlo skozi Srbijo, za azil jih je do zdaj prosilo 66 tisoč, večina v zadnjih dveh mesecih.
“V Srbijo vsak dan vstopi več kot 2000 beguncev. Če se zadržijo nekaj dni, še gre, če 10 in več, bo imela Srbija kmalu tudi hude finančne težave. Za begunce sicer skrbijo tudi prebivalci, ki zbirajo in darujejo pomoč, pa številne nevladne organizacije, a to ni dovolj. Vse več je namreč tudi otrok, ki so s starši prehodili na stotine kilometrov.”
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.
V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?
Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije
V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.
Neveljaven email naslov