Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: 'Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?'"
“Naredimo Ameriko spet veliko!” je slogan kandidata za predsedniško nominacijo, sicer slovenskega zeta, Donalda Trumpa. Ali si iskreno želi postati predsednik najmočnejše države na svetu ali z ogromno pozornostjo svetovne javnosti zgolj utrjuje blagovno znamko Trump?
“Donald Trump je nepričakovano začaral množice. Ima posebno strast, med govorom mu prši slina iz ust. S svojim drugačnim, nekonvencionalnim, protislovnim, za nekatere neprijetnim, neciviliziranim in tudi provokativnim razmišljanjem vedno znova sporoča, da je drugačen, da si upa in drzne biti politično nekorekten, in to mu daje vtis avtentičnosti, svojevrstnega političnega poguma, osebnega poguma.”
Kako v tej tekmi kaže nekdanji prvi dami, Clintonovi? Pri zbiranju denarja za kampanjo ni zelo uspešna, poleg tega se otepa očitkov, da je v službene namene namesto službenega uporabljala zasebni elektronski naslov na nezaščitenem strežniku. Edvard Žitnik bi lahko o Hillary Clinton govoril več ur: “Zdi se, da ji manjka avtentičnosti. Zato se je zdaj začela približevati ljudem. Začela je plesati, kuhati, pestovati otroke, skratka, Hillary bi se rada znebila predznaka predstavnice in zastopnice strankarskega establišmenta, rada bi se približala srcem Američanov.”
V 90. letih je v ZDA prišlo veliko beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije, do zdaj so Američani iz Sirije sprejeli približno 1500 beguncev, o kakšnih konkretnejših številkah pa ni govora, čeprav posamezne organizacije ugotavljajo, da bi ZDA morale sprejeti najmanj 70.000 beguncev. Ali se je tudi Američanov dotaknila begunska kriza v Evropi in koliko beguncev so pripravljeni sprejeti v Združenih državah?
“V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: ‘Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?’ Eden od razlogov za ameriško previdnost naj bi bil strah pred teroristi, ki naj bi se med begunci vtihotapili v državo. Te možnosti seveda ni mogoče izključiti, ameriški strah pa lahko razumemo tudi kot priročen izgovor v notranjepolitičnih razmerah, ki priseljencem niso naklonjene.”
Jesen je čas za pobiranje jesenskih plodov in tudi Apple zadnja leta na pragu jeseni predstavi letino. Letošnja ni bila nič manj pompozna od prejšnjih, a pridelek ni požel pretiranega navdušenja. Pravoverni applovci se zgražajo, ker so med drugim predstavili dodatek za novo tablico Apple, svinčnik. Ob predstavitvi novih i-naprav pa je jasno, da se je začela uresničevati zadnja želja Steva Jobsa: “Ne zapravljajte časa z razmišljanjem o tem, kaj bi storil jaz.”
“Vedno ko je Steve Jobs stopil na oder, vedno ko zdaj stopi na oder Tim Cook, je prezentacija njegovih izdelkov medijska senzacija, s katero se ukvarja ves svet od New York Timesa navzdol. Ni mi jasno, zakaj najbolj ugledni mediji na svetu tako (če hočete) naivno vedno znova prevzamejo vlogo Applovih trgovcev.”
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
"V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: 'Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?'"
“Naredimo Ameriko spet veliko!” je slogan kandidata za predsedniško nominacijo, sicer slovenskega zeta, Donalda Trumpa. Ali si iskreno želi postati predsednik najmočnejše države na svetu ali z ogromno pozornostjo svetovne javnosti zgolj utrjuje blagovno znamko Trump?
“Donald Trump je nepričakovano začaral množice. Ima posebno strast, med govorom mu prši slina iz ust. S svojim drugačnim, nekonvencionalnim, protislovnim, za nekatere neprijetnim, neciviliziranim in tudi provokativnim razmišljanjem vedno znova sporoča, da je drugačen, da si upa in drzne biti politično nekorekten, in to mu daje vtis avtentičnosti, svojevrstnega političnega poguma, osebnega poguma.”
Kako v tej tekmi kaže nekdanji prvi dami, Clintonovi? Pri zbiranju denarja za kampanjo ni zelo uspešna, poleg tega se otepa očitkov, da je v službene namene namesto službenega uporabljala zasebni elektronski naslov na nezaščitenem strežniku. Edvard Žitnik bi lahko o Hillary Clinton govoril več ur: “Zdi se, da ji manjka avtentičnosti. Zato se je zdaj začela približevati ljudem. Začela je plesati, kuhati, pestovati otroke, skratka, Hillary bi se rada znebila predznaka predstavnice in zastopnice strankarskega establišmenta, rada bi se približala srcem Američanov.”
V 90. letih je v ZDA prišlo veliko beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije, do zdaj so Američani iz Sirije sprejeli približno 1500 beguncev, o kakšnih konkretnejših številkah pa ni govora, čeprav posamezne organizacije ugotavljajo, da bi ZDA morale sprejeti najmanj 70.000 beguncev. Ali se je tudi Američanov dotaknila begunska kriza v Evropi in koliko beguncev so pripravljeni sprejeti v Združenih državah?
“V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: ‘Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?’ Eden od razlogov za ameriško previdnost naj bi bil strah pred teroristi, ki naj bi se med begunci vtihotapili v državo. Te možnosti seveda ni mogoče izključiti, ameriški strah pa lahko razumemo tudi kot priročen izgovor v notranjepolitičnih razmerah, ki priseljencem niso naklonjene.”
Jesen je čas za pobiranje jesenskih plodov in tudi Apple zadnja leta na pragu jeseni predstavi letino. Letošnja ni bila nič manj pompozna od prejšnjih, a pridelek ni požel pretiranega navdušenja. Pravoverni applovci se zgražajo, ker so med drugim predstavili dodatek za novo tablico Apple, svinčnik. Ob predstavitvi novih i-naprav pa je jasno, da se je začela uresničevati zadnja želja Steva Jobsa: “Ne zapravljajte časa z razmišljanjem o tem, kaj bi storil jaz.”
“Vedno ko je Steve Jobs stopil na oder, vedno ko zdaj stopi na oder Tim Cook, je prezentacija njegovih izdelkov medijska senzacija, s katero se ukvarja ves svet od New York Timesa navzdol. Ni mi jasno, zakaj najbolj ugledni mediji na svetu tako (če hočete) naivno vedno znova prevzamejo vlogo Applovih trgovcev.”
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.
Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
Neveljaven email naslov