Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.

Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami.

“Da bi si obetali drugačne pristope je skoraj tako, kot bi pisali božičku. Dogovorili naj bi se o prerazporeditvi 120.000 ljudi.”

– Matjaž Trošt o sestanku notranjih ministrov v Bruslju

Tudi v pogovorih o Grčiji je podobno: “To kar Cipras počne zdaj je nekaj bistveno drugačnega, kar je obljubil pred letom dni.” To so bile že šeste volitve v petih letih, a pretresov ni pričakovati: “Nihče si pretresov ne želi, kar se tiče Grčije je seveda treba pričakovati vse. Vedno pričakujemo najslabše in upamo na najboljše, to je logika o Grčiji v Bruslju.”