Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporednik se iz bele in praznično okrašene Moskve oglaša dopisnica Vlasta Jeseničnik. V Rusiji se kljub prazničnemu času trenutno vse vrti okoli denarja. V ospredju so odnosi z Ukrajino, Rusija je zaradi trimilijardnega dolga iz preteklosti sosednji državi že napovedala tožbo.
“Zapletov med Ukrajino in Rusijo je veliko, tudi trgovinska vojna med državama se je že začela, zato ne moremo govoriti o tem, da se bodo odnosi med Kijevom in Moskvo v letošnjem letu izboljšali.”
– Vlasta Jeseničnik iz Moskve
Rusi imajo v začetku leta veliko težav, hude preglavice pa vladi med drugim povzročajo tudi cene nafte. Manj ko je vredna nafta, manj denarja steče v ruski proračun. Cene črnega zlata se v tem trenutku gibljejo med 35 in 38 dolarji za sodček, kar je manj, kot so predvideli. Manj denarja pomeni zmanjšanje gospodarske rasti in finančni analitiki svarijo, da bi se lahko BDP znižal celo za dva do tri odstotke.
“Ob takih cenah nafte brez proračunskih rezov in dviga davkov ne bo šlo. Pričakovati je predvsem reze v zdravstvu, šolstvu in kulturi.”
Manj denarja v proračunu pomeni tudi manj denarja za pokojnine, plače in potovanja. Rusi letos potujejo bistveno manj kot v preteklem letu. Državljani dva dni pred božičem zato razpravljajo zlasti o denarju, sosedskih odnosih in novih zakonih.
Kljub ne ravno optimističnim napovedim za novo leto se Rusi že pripravljajo na četrtkovo praznovanje pravoslavnega božiča. To je dan, ko je miza polna. Rusi najpogosteje pripravijo pečeno gos, različne ribje jedi in solate, medenjake in palačinke.
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se iz bele in praznično okrašene Moskve oglaša dopisnica Vlasta Jeseničnik. V Rusiji se kljub prazničnemu času trenutno vse vrti okoli denarja. V ospredju so odnosi z Ukrajino, Rusija je zaradi trimilijardnega dolga iz preteklosti sosednji državi že napovedala tožbo.
“Zapletov med Ukrajino in Rusijo je veliko, tudi trgovinska vojna med državama se je že začela, zato ne moremo govoriti o tem, da se bodo odnosi med Kijevom in Moskvo v letošnjem letu izboljšali.”
– Vlasta Jeseničnik iz Moskve
Rusi imajo v začetku leta veliko težav, hude preglavice pa vladi med drugim povzročajo tudi cene nafte. Manj ko je vredna nafta, manj denarja steče v ruski proračun. Cene črnega zlata se v tem trenutku gibljejo med 35 in 38 dolarji za sodček, kar je manj, kot so predvideli. Manj denarja pomeni zmanjšanje gospodarske rasti in finančni analitiki svarijo, da bi se lahko BDP znižal celo za dva do tri odstotke.
“Ob takih cenah nafte brez proračunskih rezov in dviga davkov ne bo šlo. Pričakovati je predvsem reze v zdravstvu, šolstvu in kulturi.”
Manj denarja v proračunu pomeni tudi manj denarja za pokojnine, plače in potovanja. Rusi letos potujejo bistveno manj kot v preteklem letu. Državljani dva dni pred božičem zato razpravljajo zlasti o denarju, sosedskih odnosih in novih zakonih.
Kljub ne ravno optimističnim napovedim za novo leto se Rusi že pripravljajo na četrtkovo praznovanje pravoslavnega božiča. To je dan, ko je miza polna. Rusi najpogosteje pripravijo pečeno gos, različne ribje jedi in solate, medenjake in palačinke.
Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Razmislimo tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.
Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o volitvah v Albaniji in v Bolgariji ter o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost.
Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.
V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.
Kar nekaj odprtih političnih vprašanje je v Rusiji, še eno so na seznam včeraj dodali Američani. Ameriška vlada je včeraj v skladu s pričakovanji uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi računalniških vdorov in vpletanja v volitve ter še drugih problematičnih točk v odnosih med državama. ZDA so izgnale deset ruskih diplomatov in kaznovale več deset oseb in podjetij.
V Združenih državah Amerike se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet, poroča naš vašingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije?
V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju.
Petra Kos Gnamuš o sporočilih protestnikov, odzivih vlade, o poteku cepljenja, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.
Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Neveljaven email naslov