Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsa srednja Evropa govori o imenitnosti nagrajenega adventnega Zagreba, saj je bil proglašen za najlepše adventno evropsko mesto. “Lani so imeli kar 123 tisoč nočitev, zaslužili pa neverjetnih 15 milijonov evrov, ob tem so v promocijo Zagreba vložili 800 tisoč evrov, torej so vsekakor v odličnem plusu. V Zagrebu letos ne načrtujejo samo ponovitve lanskega uspeha, želijo ga celo preseči,” iz hrvaške prestolnice poroča naša sodelavka Tanja Borčič Bernard.
“Za vse tiste, ki morda načrtujete obisk mesta, naj vas posvarim, da je ob petkih, predvsem pa ob sobotah gneča v mestu zelo velika. Če pa bi se radi drsali po čarobnem Ledenem parku, pa vam toplo svetujem, da vstopnice kupite vnaprej prek spleta.”
Se je pa pred kratkim hrvaški predsednici Kolindi Grabar Kitarović zgodil nenavaden spodrsljaj. “Predsednica se je ob dnevu dubrovniških vojnih veteranov in praznovanju 25. obletnice obrambe mesta sešla tudi s skupino tamkajšnjih otrok. Delila jim je pakete sladkarij, med katerimi pa se je med hrvaškimi izdelki našla tudi čokolada srbskega Pionirja. Starši otrok iz Dubrovika, ki je bil med vojno pod hudimi napadi JLA, so bili zgroženi in so zgodbo dali v medije. Predsednica se je seveda Dubrovničanom in javnosti opravičila, češ da ni sama pakirala teh paketov za otroke.”
Predsednica je obljubila, da se to ne bo več ponovilo. Kar pa je seveda šokiralo srbskega predsednika Nikolića. Ta je hrvaški predsednici prek medijev sporočil, da državi nista v vojni in da sam ne gleda, iz katere nekdanje republike je proizvod, ki ga kupi. “Najdlje pa je šel satiričen portal Sprdex, ki je objavil vest o tem, da je več kot 50 dubrovniških otrok, ki so pojedli srbske čokolade, zbolelo za tako imenovano srbonelo.”
787 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Vsa srednja Evropa govori o imenitnosti nagrajenega adventnega Zagreba, saj je bil proglašen za najlepše adventno evropsko mesto. “Lani so imeli kar 123 tisoč nočitev, zaslužili pa neverjetnih 15 milijonov evrov, ob tem so v promocijo Zagreba vložili 800 tisoč evrov, torej so vsekakor v odličnem plusu. V Zagrebu letos ne načrtujejo samo ponovitve lanskega uspeha, želijo ga celo preseči,” iz hrvaške prestolnice poroča naša sodelavka Tanja Borčič Bernard.
“Za vse tiste, ki morda načrtujete obisk mesta, naj vas posvarim, da je ob petkih, predvsem pa ob sobotah gneča v mestu zelo velika. Če pa bi se radi drsali po čarobnem Ledenem parku, pa vam toplo svetujem, da vstopnice kupite vnaprej prek spleta.”
Se je pa pred kratkim hrvaški predsednici Kolindi Grabar Kitarović zgodil nenavaden spodrsljaj. “Predsednica se je ob dnevu dubrovniških vojnih veteranov in praznovanju 25. obletnice obrambe mesta sešla tudi s skupino tamkajšnjih otrok. Delila jim je pakete sladkarij, med katerimi pa se je med hrvaškimi izdelki našla tudi čokolada srbskega Pionirja. Starši otrok iz Dubrovika, ki je bil med vojno pod hudimi napadi JLA, so bili zgroženi in so zgodbo dali v medije. Predsednica se je seveda Dubrovničanom in javnosti opravičila, češ da ni sama pakirala teh paketov za otroke.”
Predsednica je obljubila, da se to ne bo več ponovilo. Kar pa je seveda šokiralo srbskega predsednika Nikolića. Ta je hrvaški predsednici prek medijev sporočil, da državi nista v vojni in da sam ne gleda, iz katere nekdanje republike je proizvod, ki ga kupi. “Najdlje pa je šel satiričen portal Sprdex, ki je objavil vest o tem, da je več kot 50 dubrovniških otrok, ki so pojedli srbske čokolade, zbolelo za tako imenovano srbonelo.”
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
Neveljaven email naslov