Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poklicali smo v Moskvo, kjer se je oglasila Vlasta Jeseničnik: “Odnosi med ZDA in Rusijo so zaostreni, čeprav je ob izvolitvi Trumpa kazalo, da se bodo otoplili, izboljšanja v kratkem ni pričakovati. Kamnov spotike je veliko, največji pa je nesporno Sirija.”
“Putin je na današnji tiskovni konferenci z italijanskim predsednikom Mattarello dejal, da ima Rusija informacije, da naj bi v Siriji pripravljali nov napad in da bodo zanj znova obtožili Asada.”
Za Putina zamenjava Asada ni sprejemljiva. Rusija ima v Siriji vojaške, politične in gospodarske interese: “Igralcev v krvavi sirski vojni je res veliko, kako se bo končala, pa je odvisno predvsem od Moskve in Washingtona.”
Putin vnovične kandidature uradno še ni razglasil, a o tem ne dvomi skoraj nihče: “Mladi, liberalni, izobraženi in premožnejši srednji razred si po 18 letih Putinovega vodenja sicer želi novega voditelja v Kremlju, kar je presenetljivo, saj drugega predsednika, kot je Putin, sploh ne poznajo. Če se bo še enkrat odločil za kandidaturo, ga ne more ogroziti nihče.”
V Čečeniji so ruski neodvisni mediji serijsko poročali o tamkajšnjem zatiranju gejev: “O kršenju pravic spolnih manjšin se v Rusiji ne govori oziroma ne poroča pogosto. Rusija velja za eno od najbolj homofobnih držav na svetu, o mučenju, ugrabljanju in celo ubijanju homoseksualnih moških v Čečeniji so poročali nekateri neodvisni mediji. Zapisali so, da so državni organi v zadnjih tednih priprli več kot sto homoseksualcev, najmanj tri pa naj bi celo ubili.”
792 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo v Moskvo, kjer se je oglasila Vlasta Jeseničnik: “Odnosi med ZDA in Rusijo so zaostreni, čeprav je ob izvolitvi Trumpa kazalo, da se bodo otoplili, izboljšanja v kratkem ni pričakovati. Kamnov spotike je veliko, največji pa je nesporno Sirija.”
“Putin je na današnji tiskovni konferenci z italijanskim predsednikom Mattarello dejal, da ima Rusija informacije, da naj bi v Siriji pripravljali nov napad in da bodo zanj znova obtožili Asada.”
Za Putina zamenjava Asada ni sprejemljiva. Rusija ima v Siriji vojaške, politične in gospodarske interese: “Igralcev v krvavi sirski vojni je res veliko, kako se bo končala, pa je odvisno predvsem od Moskve in Washingtona.”
Putin vnovične kandidature uradno še ni razglasil, a o tem ne dvomi skoraj nihče: “Mladi, liberalni, izobraženi in premožnejši srednji razred si po 18 letih Putinovega vodenja sicer želi novega voditelja v Kremlju, kar je presenetljivo, saj drugega predsednika, kot je Putin, sploh ne poznajo. Če se bo še enkrat odločil za kandidaturo, ga ne more ogroziti nihče.”
V Čečeniji so ruski neodvisni mediji serijsko poročali o tamkajšnjem zatiranju gejev: “O kršenju pravic spolnih manjšin se v Rusiji ne govori oziroma ne poroča pogosto. Rusija velja za eno od najbolj homofobnih držav na svetu, o mučenju, ugrabljanju in celo ubijanju homoseksualnih moških v Čečeniji so poročali nekateri neodvisni mediji. Zapisali so, da so državni organi v zadnjih tednih priprli več kot sto homoseksualcev, najmanj tri pa naj bi celo ubili.”
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
Neveljaven email naslov