Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz Beograda Boštjan Anžin
Zoran Zaev je končno dobil mandat za sestavo vlade. Predsedniku Ivanovu, ki je privrženec stranke VMRO DPMNE, je obljubil, da se bo zavzemal za monetarno Makedonijo in da tiranska platforma ne more biti podlaga za novo vlado in vodenje države. Stranka VMRO DPMNE še vedno vztraja, da je parlament izvoljen nezakonito. Ni še končne rešitve, a se kriza po treh letih umirja.
Čez tri tedne bodo na Kosovu volitve in kar šest srbskih strank se poteguje za mesta v parlamentu. Tako Srbija skuša vse volivce usmeriti, naj glasujejo za Srbsko listo, češ da bodo vsi drugi sodelovali z Albanci.
“Na Kosovu je glavno vprašanje, ali bo premier postal Ramush Haradinaj, ki ga Srbi obtožujejo vojnih zločinov. Zdaj se je zmagoslavno vrnil.”
V Srbiji so mediji budno spremljali novice iz Slovenije, ko so prepovedali koncert Thompsona. So pa citirali slovenske medije, ko so se spraševali, kako pa je potem s Ceco. “Imam občutek, da si Srbi tega vprašanja nikoli niso postavili,” je še dodal Boštjan Anžin.
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz Beograda Boštjan Anžin
Zoran Zaev je končno dobil mandat za sestavo vlade. Predsedniku Ivanovu, ki je privrženec stranke VMRO DPMNE, je obljubil, da se bo zavzemal za monetarno Makedonijo in da tiranska platforma ne more biti podlaga za novo vlado in vodenje države. Stranka VMRO DPMNE še vedno vztraja, da je parlament izvoljen nezakonito. Ni še končne rešitve, a se kriza po treh letih umirja.
Čez tri tedne bodo na Kosovu volitve in kar šest srbskih strank se poteguje za mesta v parlamentu. Tako Srbija skuša vse volivce usmeriti, naj glasujejo za Srbsko listo, češ da bodo vsi drugi sodelovali z Albanci.
“Na Kosovu je glavno vprašanje, ali bo premier postal Ramush Haradinaj, ki ga Srbi obtožujejo vojnih zločinov. Zdaj se je zmagoslavno vrnil.”
V Srbiji so mediji budno spremljali novice iz Slovenije, ko so prepovedali koncert Thompsona. So pa citirali slovenske medije, ko so se spraševali, kako pa je potem s Ceco. “Imam občutek, da si Srbi tega vprašanja nikoli niso postavili,” je še dodal Boštjan Anžin.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Neveljaven email naslov