Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dopisnik RTV Slovenija Uroš Lipušček pravi, da Kitajci še vedno analizirajo propad Sovjetske Zveze in Jugoslavije, ker ne želijo, da bi se jim zgodilo kaj podobnega
Uroš Lipušček je dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz ZDA, pozneje tudi svetovalec misije Ovseja na Kosovu in rektor največje zasebne univerze na Kosovu, AAB v Prištini, zdaj pa tudi večkratni gost na dolgoletnem poslovnem potovanju v Pekingu.
Trenutno stanje na Kitajskem se prepleta tudi s Hong Kongom, ki ga je Velika Britanija pred 20 leti Kitajski vrnila nazaj, je pa moč čutiti, da v Hong Kongu že močno pogrešajo svoje britanske korenine.
“Kitajci analizirajo propad Sovjetske Zveze in Jugoslavije, ker ne želijo, da bi se jim zgodilo kaj podobnega.”
Za Kitajce je bil Hong Kong vedno zelo pomemben, saj jim je predstavljal vrata v svet, Hong Kong pa je v zadnjih letih vseeno izgubil prvenstveno vlogo v tem delu sveta, saj so nekatera kitajska mesta prevzela pobudo in postala finančno bolj pomembna.
“V soboto bo minilo točno 20 let, odkar je Velika Britanija vrnila Hong Kong, ki je bil okno v svet Kitajske.”
Strah pred terorističnimi napadi se na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji iz tedna v teden krepi, saj je ta del sveta najbolj pod udarom islamskih skrajnežev. Kitajska se močno trudi, da bi v njihovi državi preprečili scenarij, ki smo mu priča v Evropi, kar pa ne bo lahka naloga, saj bolj kot se Islamska država umika iz držav, kjer je nastala, bolj se krepi na ostalih delih sveta.
“Strah pred islamskim terorizmom tudi v Aziji dobiva evro-ameriški obraz.”
797 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnik RTV Slovenija Uroš Lipušček pravi, da Kitajci še vedno analizirajo propad Sovjetske Zveze in Jugoslavije, ker ne želijo, da bi se jim zgodilo kaj podobnega
Uroš Lipušček je dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz ZDA, pozneje tudi svetovalec misije Ovseja na Kosovu in rektor največje zasebne univerze na Kosovu, AAB v Prištini, zdaj pa tudi večkratni gost na dolgoletnem poslovnem potovanju v Pekingu.
Trenutno stanje na Kitajskem se prepleta tudi s Hong Kongom, ki ga je Velika Britanija pred 20 leti Kitajski vrnila nazaj, je pa moč čutiti, da v Hong Kongu že močno pogrešajo svoje britanske korenine.
“Kitajci analizirajo propad Sovjetske Zveze in Jugoslavije, ker ne želijo, da bi se jim zgodilo kaj podobnega.”
Za Kitajce je bil Hong Kong vedno zelo pomemben, saj jim je predstavljal vrata v svet, Hong Kong pa je v zadnjih letih vseeno izgubil prvenstveno vlogo v tem delu sveta, saj so nekatera kitajska mesta prevzela pobudo in postala finančno bolj pomembna.
“V soboto bo minilo točno 20 let, odkar je Velika Britanija vrnila Hong Kong, ki je bil okno v svet Kitajske.”
Strah pred terorističnimi napadi se na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji iz tedna v teden krepi, saj je ta del sveta najbolj pod udarom islamskih skrajnežev. Kitajska se močno trudi, da bi v njihovi državi preprečili scenarij, ki smo mu priča v Evropi, kar pa ne bo lahka naloga, saj bolj kot se Islamska država umika iz držav, kjer je nastala, bolj se krepi na ostalih delih sveta.
“Strah pred islamskim terorizmom tudi v Aziji dobiva evro-ameriški obraz.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kljub temu, da je vročina nekoliko popustila, pa so odnosi med Slovenijo in Hrvaško precej razgreti. Pravzaprav spominjajo na teniško igro - "če je včeraj kazalo, da so Hrvati v prednosti, je danes z imenovanjem novega arbitra sledil 'spin' Slovenije." Pričakovati je, da bo Sabor sicer izglasoval odločni ne nadaljevanju arbitražnega postopka, "Hrvati pa tudi že iščejo izhodno strategijo. Večernji list navaja primere, ko se je država umaknila iz postopka arbitraže, denimo v primeru Filipinov in Kitajske. Precej odmeva tudi potrditev drugačnih cen za turiste in hrvaške državljane; cene naj bi bile za domačine med 20 in 22 odstotkov oziroma za razliko plačanega davka nižje od tistih, ki so denimo navedene na jedilnih listih. V Zagrebu pa se pogovarjajo o prednosti pri zaposlovanju družinskih članov kot novih voznikov avtobusov in tramvajev.
Prah okoli nesreče letala Germanwings, ker je sopilot letalo domnevno nalašč strmoglavil se še ni čisto polegel. Nasprotno, zdaj se Lufthansa pogaja s sorodniki okoli odškodnin. Sorodniki s ponujenim zneskom 25 tisoč evrov za odškodnino ene žrtve niso zadovoljni. Napovedujejo pa tudi dodatne teste za pilote. “V preiskavah so ugotovili, da nekateri piloti komercialnih letalskih družb, sploh niso opravili psiholoških testov,” pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Tudi nemška politika do Grčije in njenih težav se še ni ohladila. Napetost narašča predvsem med kanclerko Angelo Merkel in finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom.
Mala poletna porcija mešanega na žaru: od ukrajinske do ruske parlamentarne zakonodaje in od ukrajinskih mafijskih obračunov do ruskih predpriprav na Svetovno nogometno prvenstvo 2018.
Neveljaven email naslov