Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ivica Todorić je že na prostosti, Hrvati pa se bojijo prevzema evra
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic, tokrat se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčič Bernard, saj pri južnih sosedih te dni vlada ena sama tema: Agrokor, Agrokor in Agrokor. Iz njega izvira, vanj’ga se spet zlije, vse, kar srce si sladkega obeta …
“Južni sosedje želijo, da nekdo plača za vse, kar se je zgodilo v Agrokorju, so pa te dogodke pričakovali. Želijo ugotoviti, kakšne so bile povezave Agrokorja s političnih vrhom. Največ strahu je mogoče začutiti ob namigovanjih, da bodo morali na koncu vso škodo pokriti davkoplačevalci.”
Nekdanji prvi mož Agrokorja Ivica Todorić je danes po plačilu 100 tisoč funtov (okoli 113 tisoč evrov) varščine odšel na prostost. Novo zaslišanje bo 10. aprila. Kot poročajo hrvaški mediji, so Todoriću odvzeli potni list, v skladu z odločitvijo sodišča pa ne sme zapustiti niti Londona niti stanovanja, v katerem je prijavljen, razen če ga pozoveta policija ali sodišče. Med zaslišanjem na westminstrskem sodišču je Todorić tudi nasprotoval svoji izročitvi Hrvaški.
Hrvati se bodo v najkrajšem možnem času pridružili evrskemu območju, kar pomeni, da slovenski turisti na Hrvaškem ne bodo več čakali v menjalnicah, saj bodo južni sosedje po optimističnem scenariju sprejeli evro do leta 2023.
“Državljani se bojijo evropskih cen, predvsem če bodo ostali pri hrvaških plačah, zato kar dve tretjini Hrvatov nasprotujeta prevzemu evra.”
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Ivica Todorić je že na prostosti, Hrvati pa se bojijo prevzema evra
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic, tokrat se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčič Bernard, saj pri južnih sosedih te dni vlada ena sama tema: Agrokor, Agrokor in Agrokor. Iz njega izvira, vanj’ga se spet zlije, vse, kar srce si sladkega obeta …
“Južni sosedje želijo, da nekdo plača za vse, kar se je zgodilo v Agrokorju, so pa te dogodke pričakovali. Želijo ugotoviti, kakšne so bile povezave Agrokorja s političnih vrhom. Največ strahu je mogoče začutiti ob namigovanjih, da bodo morali na koncu vso škodo pokriti davkoplačevalci.”
Nekdanji prvi mož Agrokorja Ivica Todorić je danes po plačilu 100 tisoč funtov (okoli 113 tisoč evrov) varščine odšel na prostost. Novo zaslišanje bo 10. aprila. Kot poročajo hrvaški mediji, so Todoriću odvzeli potni list, v skladu z odločitvijo sodišča pa ne sme zapustiti niti Londona niti stanovanja, v katerem je prijavljen, razen če ga pozoveta policija ali sodišče. Med zaslišanjem na westminstrskem sodišču je Todorić tudi nasprotoval svoji izročitvi Hrvaški.
Hrvati se bodo v najkrajšem možnem času pridružili evrskemu območju, kar pomeni, da slovenski turisti na Hrvaškem ne bodo več čakali v menjalnicah, saj bodo južni sosedje po optimističnem scenariju sprejeli evro do leta 2023.
“Državljani se bojijo evropskih cen, predvsem če bodo ostali pri hrvaških plačah, zato kar dve tretjini Hrvatov nasprotujeta prevzemu evra.”
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.
V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?
Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije
V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.
Neveljaven email naslov