Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se je iz ZDA oglasil Edvard Žitnik.
Amerika je bila te dni obrnjena proti zahodni obali in podelitvi oskarjev v Los Angelesu. Še vedno so bili v ospredju umetni nasmeški, niso pa se pozabila spolna nadlegovanja žensk v industriji in na glavnega storilca Harveyja Weinsteina. V Hollywoodu je prisotna amnezija, ko govorimo o njegovem delu, ki je bilo vrhunsko, a ne opravičuje njegovih gnusnih dejanj.
“Kar nekaj generacij se bo moralo zamenjati, da bodo Harveyja Weinsteina pozabili in da ne bo povezan več s filmsko industrijo.”
Gledanost oskarjev pa je bila kar 20 odstotkov nižja kot lani. Podelitev v nobenem pogledu ni bila presežek.
“Ko sem gledal to predstavo, sem se vprašal, kdo v Sloveniji bi sploh gledal to zadevo, razen po službeni dolžnosti.”
Še vedno pa odmevajo protesti študentov in dijakov iz Floride, ki nasprotujejo orožarskemu lobiju in zahtevajo, da onemogočijo vsakemu posamezniku brez težav pridobiti strelno orožje.
“Treba je omejiti prodajo orožja. Trump ljudem pritrdi, da je treba nekaj storiti, a je to le predstava za medije, saj po nekaj dneh pritisk javnosti popusti in se ne zgodi prav nič.”
Donald Trump je politični oportunist in takoj je zagrabil priložnost za nabiranje političnih točk. Med drugimi je šokiral orožarski lobi, ko je predlagal, da se starostna omejitev za nakup orožja poviša.
781 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se je iz ZDA oglasil Edvard Žitnik.
Amerika je bila te dni obrnjena proti zahodni obali in podelitvi oskarjev v Los Angelesu. Še vedno so bili v ospredju umetni nasmeški, niso pa se pozabila spolna nadlegovanja žensk v industriji in na glavnega storilca Harveyja Weinsteina. V Hollywoodu je prisotna amnezija, ko govorimo o njegovem delu, ki je bilo vrhunsko, a ne opravičuje njegovih gnusnih dejanj.
“Kar nekaj generacij se bo moralo zamenjati, da bodo Harveyja Weinsteina pozabili in da ne bo povezan več s filmsko industrijo.”
Gledanost oskarjev pa je bila kar 20 odstotkov nižja kot lani. Podelitev v nobenem pogledu ni bila presežek.
“Ko sem gledal to predstavo, sem se vprašal, kdo v Sloveniji bi sploh gledal to zadevo, razen po službeni dolžnosti.”
Še vedno pa odmevajo protesti študentov in dijakov iz Floride, ki nasprotujejo orožarskemu lobiju in zahtevajo, da onemogočijo vsakemu posamezniku brez težav pridobiti strelno orožje.
“Treba je omejiti prodajo orožja. Trump ljudem pritrdi, da je treba nekaj storiti, a je to le predstava za medije, saj po nekaj dneh pritisk javnosti popusti in se ne zgodi prav nič.”
Donald Trump je politični oportunist in takoj je zagrabil priložnost za nabiranje političnih točk. Med drugimi je šokiral orožarski lobi, ko je predlagal, da se starostna omejitev za nakup orožja poviša.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Neveljaven email naslov