Vse o stavnicah, evrovizijskem vrvežu, favoritih, kaj o sebi in o Sebi menijo Izraleci, predvsem pa kakšno je tamkajšnje življenje.

Za svoje storitve sicer gostoljubni in nevsiljivi domačini morda zahtevajo malce preveč.

“V Tel Avivu sem popil kavo za šest evrov, natakarica pa me je hkrati opomnila, da postrežba ni vključena v ceno.”

Za turiste na javnih prevozih in pri prečkanju meje veljajo malce drugačna pravila, še veliko huje pa se godi Palestincem.

“Palestinci v Jeruzalem vstopajo na točno določeni kontrolni točki 300, kjer kolone nastajajo že ob treh ali štirih zjutraj in čakajo tudi po tri ure. Lani je neki moški med čakanjem celo umrl.”

Veliko je policije in vojske na ulicah, do zob so oboroženi. Z mitraljezi je oboroženih tudi veliko mladih, saj od lani velja poseben zakon, v skladu s katerim lahko prostovoljci, ki so se prijavili in ustrezajo določenim kriterijem, nosijo orožje. To pa z namenom, da bi se civilisti počutili bolj varni.

“Sam sem se počutil ravno nasprotno. Precej neprijeten občutek je, ko se na avtobusu pelješ v družbi dvajsetletnika, ki na sebi nosi puško, večjo od njega.”

Kakšen pa je nastop Zale in Gašperja?

“Njun nastop je dober, intimen, prijeten, ni tistega evrovizijskega blišča, ki je značilen za večino preostalih skladb. Gledalca prepriča pristna zgodba zaljubljenega mladega para.”