Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V Italiji imajo že tretjo menjavo vlade v zadnjih treh letih in vsaka od teh epizod se je odvila na drugačen način. Po odstopu premierja Giuseppeja Conteja 20. avgusta so se za novo vlado začeli pogajati levo sredinski Demokrati – doslej v opoziciji – in Gibanje petih zvezd. S tem so Matteu Salviniju, ki je pravzaprav glavni krivec za Contejev odstop, prekrižali načrte, saj je hotel zavladati sam ali kvečjemu v netežavni koaliciji z dvema partnericama z desnice.
“Pogajanja so zdaj na mrtvi točki. Uradno zato, ker Gibanje petih zvezd od Demokratov zahteva, naj jasno in glasno podprejo Giuseppeja Conteja za premierja nove vlade. Demokrati uradno odgovarjajo, da ga bodo potrdili potem, ko bo prišlo do dogovora o programu vlade; neuradno pa Conteja na mestu premierja pogojujejo s svojimi ljudmi na ključnih ministrskih mestih.”
Valdeška cerkev je nastala v 12. stoletju v francoskem Lyonu, nekoliko pred začetkom delovanja Frančiška Asiškega, in sicer kot krščansko gibanje, ki zagovarja revščino. V tistem času je bilo skupin, ki so protestirale zoper razsipnost katoliške cerkve, cel kup. Ampak za razliko od frančiškanov je katoliška cerkev Valdežane – ali Valdenze, kot jih še imenujemo po slovensko – izobčila. Nato so jih stoletja preganjali; v Italiji so jih kot eno od vej protestantizma priznali šele sredi 19. stoletja, danes pa skupnost šteje okoli 26 tisoč vernikov v Italiji in Švici ter okoli 13 tisoč v italijanskih skupnostih v Argentini in Urugvaju. Valdeški kristjani že desetletja veljajo za odprte sodobnim interpretacijam človekovih pravic: v njihovih cerkvah, denimo, lahko blagoslov sklenjene zveze dobijo tudi istospolno usmerjeni pari
“Vsako leto konec avgusta se pastorji valdeške cerkve zberejo v mestecu Torre Pellice blizu Torina – na območju, ki ga v Italiji tradicionalno imenujejo kar ‘valdeške doline’: preprosto zato, ker so valdežani v teh odročnih alpskih dolinah že v srednjem veku našli zavetje pred francoskimi preganjalci.”
Na čisto drugem koncu Italije, v Salentu na peti škornja, pa so ljudje ponoreli za taránto – in zaradi njihove norosti se tja vsako leto zlije še na sto tisoče norcev od drugod. Apulijski ples in glasba oziroma taránta, ki je dobila ime po strupenem pajku tarántoli, je danes zvezda etno festivalov, glasbeniki iz južne Italije pa vse leto gostujejo po svetu. Razen avgusta, ko se vsi vrnejo domov.
“V Apuliji so dolgo časa verjeli, da pri piku tarántole pomaga samo divji ples – zlasti pri ženskah – saj naj bi ta pregnal strup iz nje. Čas je šel naprej in ‘strup’ je postal bolj abstrakten – toda še danes marsikdo verjame, da lahko s plesom prežene zle duhove iz sebe, domala vsi pa smo prepričani, da ples tako ali drugače pomaga pri zdravju in počutju.”
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V Italiji imajo že tretjo menjavo vlade v zadnjih treh letih in vsaka od teh epizod se je odvila na drugačen način. Po odstopu premierja Giuseppeja Conteja 20. avgusta so se za novo vlado začeli pogajati levo sredinski Demokrati – doslej v opoziciji – in Gibanje petih zvezd. S tem so Matteu Salviniju, ki je pravzaprav glavni krivec za Contejev odstop, prekrižali načrte, saj je hotel zavladati sam ali kvečjemu v netežavni koaliciji z dvema partnericama z desnice.
“Pogajanja so zdaj na mrtvi točki. Uradno zato, ker Gibanje petih zvezd od Demokratov zahteva, naj jasno in glasno podprejo Giuseppeja Conteja za premierja nove vlade. Demokrati uradno odgovarjajo, da ga bodo potrdili potem, ko bo prišlo do dogovora o programu vlade; neuradno pa Conteja na mestu premierja pogojujejo s svojimi ljudmi na ključnih ministrskih mestih.”
Valdeška cerkev je nastala v 12. stoletju v francoskem Lyonu, nekoliko pred začetkom delovanja Frančiška Asiškega, in sicer kot krščansko gibanje, ki zagovarja revščino. V tistem času je bilo skupin, ki so protestirale zoper razsipnost katoliške cerkve, cel kup. Ampak za razliko od frančiškanov je katoliška cerkev Valdežane – ali Valdenze, kot jih še imenujemo po slovensko – izobčila. Nato so jih stoletja preganjali; v Italiji so jih kot eno od vej protestantizma priznali šele sredi 19. stoletja, danes pa skupnost šteje okoli 26 tisoč vernikov v Italiji in Švici ter okoli 13 tisoč v italijanskih skupnostih v Argentini in Urugvaju. Valdeški kristjani že desetletja veljajo za odprte sodobnim interpretacijam človekovih pravic: v njihovih cerkvah, denimo, lahko blagoslov sklenjene zveze dobijo tudi istospolno usmerjeni pari
“Vsako leto konec avgusta se pastorji valdeške cerkve zberejo v mestecu Torre Pellice blizu Torina – na območju, ki ga v Italiji tradicionalno imenujejo kar ‘valdeške doline’: preprosto zato, ker so valdežani v teh odročnih alpskih dolinah že v srednjem veku našli zavetje pred francoskimi preganjalci.”
Na čisto drugem koncu Italije, v Salentu na peti škornja, pa so ljudje ponoreli za taránto – in zaradi njihove norosti se tja vsako leto zlije še na sto tisoče norcev od drugod. Apulijski ples in glasba oziroma taránta, ki je dobila ime po strupenem pajku tarántoli, je danes zvezda etno festivalov, glasbeniki iz južne Italije pa vse leto gostujejo po svetu. Razen avgusta, ko se vsi vrnejo domov.
“V Apuliji so dolgo časa verjeli, da pri piku tarántole pomaga samo divji ples – zlasti pri ženskah – saj naj bi ta pregnal strup iz nje. Čas je šel naprej in ‘strup’ je postal bolj abstrakten – toda še danes marsikdo verjame, da lahko s plesom prežene zle duhove iz sebe, domala vsi pa smo prepričani, da ples tako ali drugače pomaga pri zdravju in počutju.”
Mimo evrovizijske evforije pri severnih sosedih ne bomo mogli, nič manj pa ne preseneča dejstvo, da so se Avstrijci v primerjavi z Nemci s kar polstoletno zamudo končno le odločno lotili denacifikacije. Tamkajšnji mediji in medijska politika se tudi močno razlikujeta od tozadevnih slovenskih razmer, a samo znotraj državnih meja. Ko se Avstrijci podajo v medijske posle na sončni strani Alp, niso pri svojem opletanju z mediji nenadoma nič več boljši od ostalih. Več pa tudi o volitvah v Evropski parlament, ki so močno razburkale politične kroge na Koroškem.
V pogovoru z našo londonsko dopisnico o tem, kako na Otoku odmeva padec Alenke Bratušek. V pogovoru smo se podali tudi na sosednji otok, kjer se eden izmed najrazvpitejših severnoirskih politikov Gerry Adams otepa hudih obtožb. Primerjali smo tudi slovenske in britanske prvomajske praznike in se spomnili 20-letnice predora pod Rokavskim prelivom.
Kaj čaka Srbijo, potem ko je dobila novo vlado? Druga pomembna vzporednica s Slovenijo pa je te dni tudi napoved prodaje nekaterih pomembnih državnih podjetij. Naša dopisnica Marta Razboršek je med drugim govorila tudi o Kosovu, ki se pripravlja na volitve. Dotaknili smo se tudi nekaterih manj težkih tem, kot je na primer poletni glasbeni festival Exit, ki bo tokrat potekal le v Novem Sadu, pokomentirali pa smo tudi, ali je zmaga zagrebške Cibone v ligi ABA prizadela navijače obeh beograjskih klubov.
Kaj čaka Srbijo, potem ko je dobila novo vlado? Druga pomembna vzporednica s Slovenijo pa je te dni tudi napoved prodaje nekaterih pomembnih državnih podjetij. Naša dopisnica Marta Razboršek je med drugim govorila tudi o Kosovu, ki se pripravlja na volitve. Dotaknili smo se tudi nekaterih manj težkih tem, kot je na primer poletni glasbeni festival Exit, ki bo tokrat potekal le v Novem Sadu, pokomentirali pa smo tudi, ali je zmaga zagrebške Cibone v ligi ABA prizadela navijače obeh beograjskih klubov.
V skrajno zapletenem položaju in ob dnevnih spremembah, ki že nekaj mesecev prevevajo Ukrajino, se naša dopisnica več ukvarja s sosednjo državo kot z Rusijo – to pa še ne pomeni, da so zanimivosti ruskega vsakdana presahnile in da Rusija ne pozna več svojih notranjepolitičnih težav ...
Danes o Kitajski kot mokrih sanjah avtomobilske industrije in trgovine. Konec tedna v Pekingu odpirajo avtomobilski sejem, ki je po sejmih v Detroitu in Frankurtu, že tretji najpomembnejši na svetu. V kratkem bo, kot vse kaže, prehitel tudi omenjena dva, ker je Kitajska že postala največji svetovni proizvajalec pa tudi kupec avtomobilov…
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat smo se odpravili v Rim in prisluhnili Mojci Širok.
V tokratnem 18. vzporedniku z našo bližnjevzhodno dopisnico o presenetljivih rezultatih nedavnih turških volitev, na katerih je premier Erdogan kljub slabi medijski popotnici osvojil rekordno število glasov. Več tudi o neizogibnem gojenju kulta osebnosti v Egiptu, ki se nadaljuje z generalom Al Sisijem ... Nekaj besed smo posvetili tudi perzijskemu novemu letu, ki ga praznujejo na prvi pomladni dan, in bližajočim se afganistanskim predsedniškim volitvam 5. aprila.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Oglašanje z Otoka posvečamo ljubezni nekdanjega britanskega premieja Churchilla do svojega mačka in rasti britanskega gospodarstva, ki se vrača v stanje pred krizo.
Naš dopisnik iz Zagreba v teh dneh podrobno spremlja spor med Hrvaško in Srbijo, ki sta druga proti drugi vložili tožbo za genocid; prav danes pa se je v zvezi s tem začela ustna obravava na Meddržavnem sodišču v Haagu. Tema pogovora so tudi najnovejši dogodki v Bosni in Hercegovini, kjer sta center demonstracij še vedno Tuzla in Sarajevo. Za nameček pa pogovor zaznamuje tudi ščepec pustne šaljivosti.
Naš bruseljski dopisnik tokrat predvsem o najnovejši gospodarski napovedi Evropske komisije, po kateri Sloveniji kaže nekoliko bolje. V pogovoru je pozornost namenil tudi najbolj aktualnima žariščema trenutno na Stari celini, Ukrajini in Bosni in Hercegovini.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor z dopisnico iz Rima Mojco Širok o tem, da so vremenske razmere zaostrene tudi v Italiji.
Takoj po šestih dneh terenskega dela v Kijevu, kjer dogodki vse bolj spominjajo na vojno stanje, se nam bo po vrnitvi v Moskvo oglasila Vlasta Jeseničnik. A tudi v ruski prestolnici ne bo mogla dolgo ostati - že prihodnji teden se namreč začnejo zimske olimpijske igre v Sočiju na obali Črnega morja…
Edvard Žitnik o ameriškem mrazu, Volku z Wall Streeta in vlogi Katarine Čas in enem največjih televizijskih dogodkov, ameriškem Super Bowlu.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov