Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boštjan Anžin, Beograd

20.12.2019

Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.

Ob koncu leta je Srbija priljubljena destinacija tudi za Slovence. Naša vlada se je v Srbijo odpravila v začetku tega tedna, množice slovenskih turistov se bodo na silvestrovanja v srbska mesta usmerile prihodnji teden. Slovenska in srbska vlada sta v Novem Sadu sestankovali že v torek, po seji in po sestankih ministrov pa smo lahko dobili vtis, da so odnosi med državama praktično brez težav.

“Bistvenih novosti na sestanku  med vladami ni bilo, novost, ki je dvignila tudi nekaj prahu, pa je bilo uvajanje pouka srbščine v slovenske šole. Ampak pouk srbščine bi bil zgolj za otroke, ki so potomci Srbov, ki živijo in delajo v Sloveniji, a si želijo, da bi ohranjali materni jezik. Takšnih šol bo 20.” – o vsebini srečanja slovenske in srbske vlade ta teden

Sodelovanje s Slovenijo pa v družbi ne povzroča toliko strahu kot to, kaj prinaša sodelovanje Srbije s Kitajsko, saj so sodelovanja vse tesnejša tako na političnem, gospodarskem kot tudi varstvenem področju.

“Kitajska je zelo priročna tudi za oblasti tukaj v Srbiji. Z velikimi investicijami se ohranjajo na oblasti. Srbi so zanimivo so kot odskočna deska za naprej, trenutno se tu gradita dve veliki tovarni. Kitajska želi prodreti na kontinent preko Zahodnega Balkana. Kitajska rada priskoči na pomoč tistim državam, ki denar sicer težko dobijo.”

Veliko skrbi pa vzbuja tudi ravnanje z okoljem v tovarnah, ki so jih prevzeli Kitajci.

“Srbija je na pragu EU, a hkrati to ni EU, zato se Kitajci tu lahko izognejo velikim strogim uredbam, tudi okoljskim. Ljudje so prepričani, da se je ekologija zelo poslabšala, odkar so prišli Kitajci, a tudi Srbska oblast prepoveduje, da bi se o tem veliko govorilo.”

Večja težava je sodelovanje med srbsko in kitajsko vlado na varnostnem področju.Varna družba in varno mesto sta projekta, ki dvigata ogromno prahu in za katerima stoji kitajski Huawei. Beograd nameravajo spremeniti v najvarnejše mesto Evrope in tehnologijo razširiti po vsej državi. V srbski prestolnici v sodelovanju s kitajskim tehnološkim velikanom Huawei nameščajo pametne kamere s programsko opremo za prepoznavanje obrazov, avtomobilskih tablic in analizo vedenja ljudi. Nameščenih je prek 100, predvideno je, da jih bo na koncu po mestu med 1000 in 2000. “Ti sistemi pri varnosti in boju proti terorizmu nimajo vidnejšega učinka, vse študije namreč kažejo, da se s pomočjo video nadzora lahko prepreči le manjša kazniva dejanja, ko denimo komu kradejo torbico, vdrejo v avto ali ukradejo kolo,” pa je prepričan Andrej Petrovski, predstavnik fundacije Share. Zaradi nekaj odstotkov ljudi, ki bi lahko načrtovali kazniva dejanja, bodo nadzorovali prebivalce celotnih mest in, lahko bi ogrozili svobodo izražanja, pravico do zbiranja, protestov.

 

 


18. vzporednik

796 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Boštjan Anžin, Beograd

20.12.2019

Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.

Ob koncu leta je Srbija priljubljena destinacija tudi za Slovence. Naša vlada se je v Srbijo odpravila v začetku tega tedna, množice slovenskih turistov se bodo na silvestrovanja v srbska mesta usmerile prihodnji teden. Slovenska in srbska vlada sta v Novem Sadu sestankovali že v torek, po seji in po sestankih ministrov pa smo lahko dobili vtis, da so odnosi med državama praktično brez težav.

“Bistvenih novosti na sestanku  med vladami ni bilo, novost, ki je dvignila tudi nekaj prahu, pa je bilo uvajanje pouka srbščine v slovenske šole. Ampak pouk srbščine bi bil zgolj za otroke, ki so potomci Srbov, ki živijo in delajo v Sloveniji, a si želijo, da bi ohranjali materni jezik. Takšnih šol bo 20.” – o vsebini srečanja slovenske in srbske vlade ta teden

Sodelovanje s Slovenijo pa v družbi ne povzroča toliko strahu kot to, kaj prinaša sodelovanje Srbije s Kitajsko, saj so sodelovanja vse tesnejša tako na političnem, gospodarskem kot tudi varstvenem področju.

“Kitajska je zelo priročna tudi za oblasti tukaj v Srbiji. Z velikimi investicijami se ohranjajo na oblasti. Srbi so zanimivo so kot odskočna deska za naprej, trenutno se tu gradita dve veliki tovarni. Kitajska želi prodreti na kontinent preko Zahodnega Balkana. Kitajska rada priskoči na pomoč tistim državam, ki denar sicer težko dobijo.”

Veliko skrbi pa vzbuja tudi ravnanje z okoljem v tovarnah, ki so jih prevzeli Kitajci.

“Srbija je na pragu EU, a hkrati to ni EU, zato se Kitajci tu lahko izognejo velikim strogim uredbam, tudi okoljskim. Ljudje so prepričani, da se je ekologija zelo poslabšala, odkar so prišli Kitajci, a tudi Srbska oblast prepoveduje, da bi se o tem veliko govorilo.”

Večja težava je sodelovanje med srbsko in kitajsko vlado na varnostnem področju.Varna družba in varno mesto sta projekta, ki dvigata ogromno prahu in za katerima stoji kitajski Huawei. Beograd nameravajo spremeniti v najvarnejše mesto Evrope in tehnologijo razširiti po vsej državi. V srbski prestolnici v sodelovanju s kitajskim tehnološkim velikanom Huawei nameščajo pametne kamere s programsko opremo za prepoznavanje obrazov, avtomobilskih tablic in analizo vedenja ljudi. Nameščenih je prek 100, predvideno je, da jih bo na koncu po mestu med 1000 in 2000. “Ti sistemi pri varnosti in boju proti terorizmu nimajo vidnejšega učinka, vse študije namreč kažejo, da se s pomočjo video nadzora lahko prepreči le manjša kazniva dejanja, ko denimo komu kradejo torbico, vdrejo v avto ali ukradejo kolo,” pa je prepričan Andrej Petrovski, predstavnik fundacije Share. Zaradi nekaj odstotkov ljudi, ki bi lahko načrtovali kazniva dejanja, bodo nadzorovali prebivalce celotnih mest in, lahko bi ogrozili svobodo izražanja, pravico do zbiranja, protestov.

 

 


22.11.2016

Boštjan Anžin, Beograd

Iz Srbije se oglaša dopisnik Boštjan Anžin


15.11.2016

Matjaž Trošt, Bruselj

V 18. vzporednik se oglaša Matjaž Trošt, dopisnik iz Bruslja. avtor: Anja Hlača Ferjančič


08.11.2016

Karmen Švegl, Turčija

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


01.11.2016

Uroš Lipušček, Peking

Uroš Lipušček iz Pekinga o uvajanju računalniškega sistema za nadzor partijskih sodelavcev, slovenskih poslih na Kitajskem in pogledu na ameriške volitve.


25.10.2016

Nina Kojima, London

V 18. vzporednik se je oglasila Nina Kojima. O teroristični nevarnosti za London, gospodarski in finančni situaciji po Brexitu in začetku predbožičnega nakupovalnega časa.


18.10.2016

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Novice iz Moskve prinaša ruska dopisnica Vlasta Jeseničnik.


11.10.2016

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


04.10.2016

Polona Fijavž, Berlin

V 18. vzporednik se oglaša berlinska dopisnica Polona Fijavž.


27.09.2016

Edvard Žitnik, New York

Edvard Žitnik v 18. vzporedniku o prvih odzivih na prvo televizijsko soočenje Clintonove in Trumpa na poti do Bele hiše. Nismo se izognili niti ločitvi leta.


20.09.2016

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


20.09.2016

Janko Petrovec, Rim

!8. vzporednik kliče v Rim


13.09.2016

Boštjan Anžin, Beograd

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


06.09.2016

Matjaž Trošt, Bruselj

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


30.08.2016

Karmen Švegl, Carigrad

Iz Carigrada se nam oglaša dopisnica Karmen Švegl.


23.08.2016

Post-brexitovska Britanija

Z dopisnico iz Londona Nino Kojima smo se pogovarjali o »post-brexitovskem sindromu«, ki je zajel državo in njene predstavnike po nepričakovanem izidu referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, in o tem, zakaj imajo povsod po svetu tako radi britanske turiste.


16.08.2016

Kitajci imajo manj dopusta kot mi

Aktualno dogajanje na Kitajskem je komentiral Uroš Lipušček.


09.08.2016

Tanja Boričič Bernard, Hrvaška

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


02.08.2016

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Čeprav se je življenje v soboto ob obisku predsednika Putina življenje v Sloveniji skoraj ustavilo in smo zaprli pol Slovenije so ruski mediji ta obisk komaj zaznali, že dan po njem pa kot da ga ni bilo. Veliko več pozornosti kot Putinu je te dni namenjeno ruskim športnikom, med katerimi mnogi nekaj dni pred začetkom Olimpijskih iger sploh ne vedo, ali bodo šli v Rio.


26.07.2016

Polona Fijavž, Berlin

V nemško prestolnico smo poklicali našo dopisnico Polono Fijavž, ki je v zadnjih dneh poročala večinoma o tragičnih dogodkih v Nemčiji.


19.07.2016

Janko Petrovec, Rim

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


Stran 21 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov