Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.
“Če bi kdo želel za maraton trenirati v bruseljskih parkih, bi se počutil kot hrček na kolesu. Parkov je sicer veliko, a so majhni. Avtomobili se v jutranjih prometnih konicah v Bruslju premikajo počasneje od pešcev. Pločniki pa so polni vreč smeti, ki čakajo na odvoz, pregledujejo pa jih vrane in srake.”
“V mestnih predelih, ki so blizu evropskih institucij, težko najdeš domačine. Stanovanja zapolnjujejo priseljenci, ki delajo v različnih mednarodnih institucijah. Moj snemalec pravi, da v Bruslju nasploh težko najdeš pravega domačina.”
Ustavimo se tudi pri dečku, ki lula – znameniti kip namreč letos praznuje 400 let. In njegova zgodovina je bila burna, opisuje Gonzague Pluvinage, konservator v bruseljskem mestnem muzeju. “Prvič so ga ukradli leta 1774, ko so francoski vojaki okupirali Bruselj. Želeli so ga obdržati zase, najbrž zato, ker so odkrili, da prebivalci Bruslja ta zabaven kipec jemljejo za simbol mesta. Vojaki so ga vzeli iz fontane, samo da so se z njim sprehodili po mestu. Pozneje so ga ukradli še nekajkrat, zagotovo vemo, da je bil skozi zgodovino ukraden vsaj šestkrat. Nazadnje se je to zgodilo leta 1965. Takrat tatovi niso mogli vzeti celotne skulpture in še vedno lahko vidimo, da je bila pod koleni polomljena. Nekaj dni so lahko obiskovalci videli le stopala pri fontani. Nato so se mestne oblasti odločile, da bodo skulpturo umaknile in k fontani namestile kopijo, ki jo še zdaj lahko občudujemo.”
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.
“Če bi kdo želel za maraton trenirati v bruseljskih parkih, bi se počutil kot hrček na kolesu. Parkov je sicer veliko, a so majhni. Avtomobili se v jutranjih prometnih konicah v Bruslju premikajo počasneje od pešcev. Pločniki pa so polni vreč smeti, ki čakajo na odvoz, pregledujejo pa jih vrane in srake.”
“V mestnih predelih, ki so blizu evropskih institucij, težko najdeš domačine. Stanovanja zapolnjujejo priseljenci, ki delajo v različnih mednarodnih institucijah. Moj snemalec pravi, da v Bruslju nasploh težko najdeš pravega domačina.”
Ustavimo se tudi pri dečku, ki lula – znameniti kip namreč letos praznuje 400 let. In njegova zgodovina je bila burna, opisuje Gonzague Pluvinage, konservator v bruseljskem mestnem muzeju. “Prvič so ga ukradli leta 1774, ko so francoski vojaki okupirali Bruselj. Želeli so ga obdržati zase, najbrž zato, ker so odkrili, da prebivalci Bruslja ta zabaven kipec jemljejo za simbol mesta. Vojaki so ga vzeli iz fontane, samo da so se z njim sprehodili po mestu. Pozneje so ga ukradli še nekajkrat, zagotovo vemo, da je bil skozi zgodovino ukraden vsaj šestkrat. Nazadnje se je to zgodilo leta 1965. Takrat tatovi niso mogli vzeti celotne skulpture in še vedno lahko vidimo, da je bila pod koleni polomljena. Nekaj dni so lahko obiskovalci videli le stopala pri fontani. Nato so se mestne oblasti odločile, da bodo skulpturo umaknile in k fontani namestile kopijo, ki jo še zdaj lahko občudujemo.”
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se Damjan Zorc pogovarja z Urošem Lipuškom, ki večino leta preživi v Pekingu.
V 18. vzporednik je poklical Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
V 18. vzporednik se je iz Carigrada oglasila dopisnica Karmen Švegl. V mestu se pripravljajo na ponovljene županske volitve, ki jih bodo izvedli 23. junija.
Srbijo pretresajo grozovite poplave, grozovita pa je tudi retorika med Srbijo in Kosovim. Grozovite so tudi stare zamere med Hrvaško in Srbijo.
Avstrijci so Sebastianu Kurzu izglasovali šele prvo nezaupnico v zgodovini države, še vedno pa odmeva tudi afera Ibiza.
V ospredju dogajanja v Italiji je poleg slovitega Gira minister Salvini. Nekaj vrstic v medijih pa je zaselda tudi slovenska čebela.
Vse o stavnicah, evrovizijskem vrvežu, favoritih, kaj o sebi in o Sebi menijo Izraleci, predvsem pa kakšno je tamkajšnje življenje.
Neveljaven email naslov