Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.
“Če bi kdo želel za maraton trenirati v bruseljskih parkih, bi se počutil kot hrček na kolesu. Parkov je sicer veliko, a so majhni. Avtomobili se v jutranjih prometnih konicah v Bruslju premikajo počasneje od pešcev. Pločniki pa so polni vreč smeti, ki čakajo na odvoz, pregledujejo pa jih vrane in srake.”
“V mestnih predelih, ki so blizu evropskih institucij, težko najdeš domačine. Stanovanja zapolnjujejo priseljenci, ki delajo v različnih mednarodnih institucijah. Moj snemalec pravi, da v Bruslju nasploh težko najdeš pravega domačina.”
Ustavimo se tudi pri dečku, ki lula – znameniti kip namreč letos praznuje 400 let. In njegova zgodovina je bila burna, opisuje Gonzague Pluvinage, konservator v bruseljskem mestnem muzeju. “Prvič so ga ukradli leta 1774, ko so francoski vojaki okupirali Bruselj. Želeli so ga obdržati zase, najbrž zato, ker so odkrili, da prebivalci Bruslja ta zabaven kipec jemljejo za simbol mesta. Vojaki so ga vzeli iz fontane, samo da so se z njim sprehodili po mestu. Pozneje so ga ukradli še nekajkrat, zagotovo vemo, da je bil skozi zgodovino ukraden vsaj šestkrat. Nazadnje se je to zgodilo leta 1965. Takrat tatovi niso mogli vzeti celotne skulpture in še vedno lahko vidimo, da je bila pod koleni polomljena. Nekaj dni so lahko obiskovalci videli le stopala pri fontani. Nato so se mestne oblasti odločile, da bodo skulpturo umaknile in k fontani namestile kopijo, ki jo še zdaj lahko občudujemo.”
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.
“Če bi kdo želel za maraton trenirati v bruseljskih parkih, bi se počutil kot hrček na kolesu. Parkov je sicer veliko, a so majhni. Avtomobili se v jutranjih prometnih konicah v Bruslju premikajo počasneje od pešcev. Pločniki pa so polni vreč smeti, ki čakajo na odvoz, pregledujejo pa jih vrane in srake.”
“V mestnih predelih, ki so blizu evropskih institucij, težko najdeš domačine. Stanovanja zapolnjujejo priseljenci, ki delajo v različnih mednarodnih institucijah. Moj snemalec pravi, da v Bruslju nasploh težko najdeš pravega domačina.”
Ustavimo se tudi pri dečku, ki lula – znameniti kip namreč letos praznuje 400 let. In njegova zgodovina je bila burna, opisuje Gonzague Pluvinage, konservator v bruseljskem mestnem muzeju. “Prvič so ga ukradli leta 1774, ko so francoski vojaki okupirali Bruselj. Želeli so ga obdržati zase, najbrž zato, ker so odkrili, da prebivalci Bruslja ta zabaven kipec jemljejo za simbol mesta. Vojaki so ga vzeli iz fontane, samo da so se z njim sprehodili po mestu. Pozneje so ga ukradli še nekajkrat, zagotovo vemo, da je bil skozi zgodovino ukraden vsaj šestkrat. Nazadnje se je to zgodilo leta 1965. Takrat tatovi niso mogli vzeti celotne skulpture in še vedno lahko vidimo, da je bila pod koleni polomljena. Nekaj dni so lahko obiskovalci videli le stopala pri fontani. Nato so se mestne oblasti odločile, da bodo skulpturo umaknile in k fontani namestile kopijo, ki jo še zdaj lahko občudujemo.”
Zdi se, da si evropski odločevalci predvsem lajšajo vest, medtem ko odločnejših ukrepov za pomoč migrantom, ki umirajo v Sredozemskem morju, niso pripravljeni sprejeti. Z bruseljsko poročevalko smo pred praznikom dela govorili tudi o aktivnostih belgijskih sindikatov in prihodnji dinamiki odnosov med Grčijo in preostalo Evropo.
Zdi se, da si evropski odločevalci predvsem lajšajo vest, medtem ko odločnejših ukrepov za pomoč migrantom, ki umirajo v Sredozemskem morju, niso pripravljeni sprejeti. Z bruseljsko poročevalko smo pred praznikom dela govorili tudi o aktivnostih belgijskih sindikatov in prihodnji dinamiki odnosov med Grčijo in preostalo Evropo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Aktualne novice iz Srbije in njene okolice. Iz Beograda se je oglasila dopisnica Marta Razboršek.
Minuli četrtek so Kitajci vstopili v Novo leto 4712, prav danes pa se praznovanje pomladi zaključuje in življenje se bo vrnilo v stare tirnice. Kitajci sicer letu koze oziroma ovce pripisujejo umirjenost, ki bo po letih svetovne krize blagodejno zavladala tako na političnem kot gospodarskem področju . . .
Minuli četrtek so Kitajci vstopili v Novo leto 4712, prav danes pa se praznovanje pomladi zaključuje in življenje se bo vrnilo v stare tirnice. Kitajci sicer letu koze oziroma ovce pripisujejo umirjenost, ki bo po letih svetovne krize blagodejno zavladala tako na političnem kot gospodarskem področju ...
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku se je Nejc Jemec pogovarjal z dopisnico RTV iz Moskve Vlasto Jeseničnik. Osrednja tema pogovora z našo moskovsko dopisnico je bila seveda Ukrajina. V zadnjih mesecih se spopadi ponovno zaostrujejo. “Uporniki so vse bolje oboroženi, v zadnjih mesecih so osvojili veliko ozemlja. Nadzorujejo 300 km meje z Rusijo.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Danes mineva 70 let od osvoboditve taborišča smrti, kjer je med drugo svetovno vojno umrlo 1,1 milijona ljudi. Oświęcim je mestece, ki leži 50 kilometrov od poljskega turističnega središča Krakov. V torek zopet zaseda naslovnice svetovnih medijev zaradi svoje neslavne zgodovine. Svet mesto najbolje prepozna pod imenom Auschwitz. In s tem imenom je povezana ena izmed največjih grozot v zgodovini človeštva.
Neveljaven email naslov