Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.
“Izid je bil presenečenje, saj se je Milanović vrnil kot outsider v politiko. Zadnja tri leta sploh ni bil prisoten v hrvaški politiki. Hrvati so znani po tem, da imajo kratek spomin, sploh kar se tiče politikov. Hitro pozabijo njihove afere in podobno je bilo tudi tokrat z Milanovićem. Je pa velik del Hrvatov glasoval proti obema kandidatoma in ne za enega ali drugega.” – Tanja Borčić Bernard o rezultatu hrvaških predsedniških volitev
Novo leto na Hrvaškem tako obeta obrise drugačne politične krajine, predsednik države in predsednik vlade prihajata iz različnih ideološko-političnih bregov.
Plenković je napovedal trdno sožitje, Milanović pa konstruktivno sodelovanje. Predvsem Milanović pošilja pozitivna sporočila, da se ne bo preveč vmešaval v pristojnosti vlade.
Da pa bo leto 2020 za naše južne sosede polno izzivov, skrbi še predsedovanje Evropski uniji, ki so ga prevzeli z januarjem. Med predsedovanjem jih čaka kar nekaj pomembnih nalog, če pa jim bo vse uspelo v prihodnjih šestih mesecih, bo to velik uspeh v življenjepisu hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Med bolj pomembne izzive sodita dogovora o evropskem proračunu in odprtju pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Novoizvoljeni predsednik je takoj po izvolitvi napovedal, da bo izboljšal zunanjepolitične odnose s Slovenijo, kar je ironično, saj so se odnosi zaostrili prav med časom, ko je vodil hrvaško vlado.
“Morda je v zadnjih letih spoznal, da je za majhne države pomembna njihova vloga v regiji. Lahko računamo na novo pobudo, kjer bi vprašanje arbitraže premaknili z mrtve točke.” – o tem, zakaj Milanović izboljšanje odnosov s Slovenijo in Avstrijo izpostavlja kot prioriteto njegovega predsedovanja Hrvaški
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.
“Izid je bil presenečenje, saj se je Milanović vrnil kot outsider v politiko. Zadnja tri leta sploh ni bil prisoten v hrvaški politiki. Hrvati so znani po tem, da imajo kratek spomin, sploh kar se tiče politikov. Hitro pozabijo njihove afere in podobno je bilo tudi tokrat z Milanovićem. Je pa velik del Hrvatov glasoval proti obema kandidatoma in ne za enega ali drugega.” – Tanja Borčić Bernard o rezultatu hrvaških predsedniških volitev
Novo leto na Hrvaškem tako obeta obrise drugačne politične krajine, predsednik države in predsednik vlade prihajata iz različnih ideološko-političnih bregov.
Plenković je napovedal trdno sožitje, Milanović pa konstruktivno sodelovanje. Predvsem Milanović pošilja pozitivna sporočila, da se ne bo preveč vmešaval v pristojnosti vlade.
Da pa bo leto 2020 za naše južne sosede polno izzivov, skrbi še predsedovanje Evropski uniji, ki so ga prevzeli z januarjem. Med predsedovanjem jih čaka kar nekaj pomembnih nalog, če pa jim bo vse uspelo v prihodnjih šestih mesecih, bo to velik uspeh v življenjepisu hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Med bolj pomembne izzive sodita dogovora o evropskem proračunu in odprtju pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Novoizvoljeni predsednik je takoj po izvolitvi napovedal, da bo izboljšal zunanjepolitične odnose s Slovenijo, kar je ironično, saj so se odnosi zaostrili prav med časom, ko je vodil hrvaško vlado.
“Morda je v zadnjih letih spoznal, da je za majhne države pomembna njihova vloga v regiji. Lahko računamo na novo pobudo, kjer bi vprašanje arbitraže premaknili z mrtve točke.” – o tem, zakaj Milanović izboljšanje odnosov s Slovenijo in Avstrijo izpostavlja kot prioriteto njegovega predsedovanja Hrvaški
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov