Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred začetkom znamenitega karnevala je v Benetkah zaradi jesenske visoke plime, ki je povzročila veliko škode, turistov občutno manj, približno 45 odstotkov manj kot lani v tem času. Turistov je ravno dovolj, da ulice niso prazne, povsod pa že potekajo priprave na karneval, ki se uradno začne jutri zvečer, trajal pa bo več tednov.
Na političnem področju pa sta v Italiji še vedno najbolj izraziti dve gibanji: populistično Gibanje petih zvezd in samoniklo protifašistično Gibanje sardin. Gibanje petih zvezd je italijanska politična formacija, ki je izpolnila še največ svojih predvolilnih obljub: poskusno je znižala upokojitveno starost, uvedla socialni državljanski dohodek, dosegla znižanje poslanskih privilegijev in tretjinsko skrčenje števila parlamentarcev ter zavrla migrantske prehode čez Sredozemlje. A vseeno se je podpora gibanju več kot prepolovila.
“Predvsem se je izkazalo, da je predvolilni program Gibanja petih zvezd v resnici temeljil na perifernih problemih Italije in ne na sistemskih: po dveh letih, ko je Gibanje petih zvezd na oblasti, je zato država še bolj zadolžena, razkol med bogatimi in revnimi je še večji, italijansko gospodarstvo pa ustavljeno.” – Janko Petrovec
Kaj pa prihodnost Gibanja sardin?
“Bolonjski ustanovitelji so odločeni, da je njihova prihodnost politična, toda hkrati se bojijo opredeljevanja. Vedo, proti čemu so – proti sovražnemu govoru, proti pohodu desnice, proti diskriminaciji, proti zaostrovanju varnostne politike – toda ni še jasno, za kaj so.”
Na ligurski rivieri te dni poteka festival italijanske popevke, tudi tja pluska italijanska politika. Gledanost dogodka je za organizatorja italijansko radiotelevizijo RAI osrednjega pomena.
“Letos so se celo pohvalili, da pri honorarjih nekoliko varčujejo. Voditelj bo za pet večerov dobil dobrega pol milijona evrov, Tiziano Ferro okoli 200 tisoč evrov, sovoditeljice pa za posamezni večer med 25 in 50 tisoč evrov. Festival sicer stane okoli 18 milijonov evrov – toda na RAI-ju so mirni, saj bodo z reklamami še vedno zaslužili najmanj 30 milijonov evrov – v primeru dobre gledanosti pa celo več kot 40 milijonov.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pred začetkom znamenitega karnevala je v Benetkah zaradi jesenske visoke plime, ki je povzročila veliko škode, turistov občutno manj, približno 45 odstotkov manj kot lani v tem času. Turistov je ravno dovolj, da ulice niso prazne, povsod pa že potekajo priprave na karneval, ki se uradno začne jutri zvečer, trajal pa bo več tednov.
Na političnem področju pa sta v Italiji še vedno najbolj izraziti dve gibanji: populistično Gibanje petih zvezd in samoniklo protifašistično Gibanje sardin. Gibanje petih zvezd je italijanska politična formacija, ki je izpolnila še največ svojih predvolilnih obljub: poskusno je znižala upokojitveno starost, uvedla socialni državljanski dohodek, dosegla znižanje poslanskih privilegijev in tretjinsko skrčenje števila parlamentarcev ter zavrla migrantske prehode čez Sredozemlje. A vseeno se je podpora gibanju več kot prepolovila.
“Predvsem se je izkazalo, da je predvolilni program Gibanja petih zvezd v resnici temeljil na perifernih problemih Italije in ne na sistemskih: po dveh letih, ko je Gibanje petih zvezd na oblasti, je zato država še bolj zadolžena, razkol med bogatimi in revnimi je še večji, italijansko gospodarstvo pa ustavljeno.” – Janko Petrovec
Kaj pa prihodnost Gibanja sardin?
“Bolonjski ustanovitelji so odločeni, da je njihova prihodnost politična, toda hkrati se bojijo opredeljevanja. Vedo, proti čemu so – proti sovražnemu govoru, proti pohodu desnice, proti diskriminaciji, proti zaostrovanju varnostne politike – toda ni še jasno, za kaj so.”
Na ligurski rivieri te dni poteka festival italijanske popevke, tudi tja pluska italijanska politika. Gledanost dogodka je za organizatorja italijansko radiotelevizijo RAI osrednjega pomena.
“Letos so se celo pohvalili, da pri honorarjih nekoliko varčujejo. Voditelj bo za pet večerov dobil dobrega pol milijona evrov, Tiziano Ferro okoli 200 tisoč evrov, sovoditeljice pa za posamezni večer med 25 in 50 tisoč evrov. Festival sicer stane okoli 18 milijonov evrov – toda na RAI-ju so mirni, saj bodo z reklamami še vedno zaslužili najmanj 30 milijonov evrov – v primeru dobre gledanosti pa celo več kot 40 milijonov.”
V 18. vzporednik smo poklicali Boštjana Anžina, ki se mudi v protestnem vrvežu sredi Beograda.
Uroš Lipušček o prizemljitvi letal Boeing 737: "Ta letala so prizemljena v Singapurju, Avstraliji, Indiji ... tudi na Kitajskem, kjer pravijo, da gre za začasen ukrep. Tem letalom bodo spet dovolili leteti, ko bodo jasni vzroki obeh letalskih nesreč." Uroš Lipušček je spregovoril še o Huaweju - Američani naj bi podjetje obtožili, da ta v nove telefone vgrajuje vohunsko opremo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat je Damjan Zorc poklical v Rim Janka Petrovca.
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Neveljaven email naslov