V 18. vzporedniku se tokrat obračamo proti vzhodu, natančneje proti največji državi na svetu, ki se je znašla v vrtincu sprememb, ki jo bodo zaznamovale v prihodnosti. Rusija v teh dneh ni le pod vplivom epidemije koronavirusa, ki se zaenkrat širi v manjšem obsegu kot v srednje- in zahodnoevropskih državah, zaradi nizkih cen nafte ji grozijo tudi velike gospodarske težave in obsežen proračunski primanjkljaj, obenem pa sprejemajo novo ustavo, ki bi predsedniku Putinu omogočila, da na oblasti ostane do leta 2036. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o ruskih ukrepih proti širitvi virusa, gospodarskih posledicah epidemije in novi politični krajini, ki jo prinaša sprememba ustave.

V Moskvi je avtomobilov precej manj kot na začetku tedna, ljudi, ki nosijo zaščitne maske, pa vse več. Ljudje že delajo od doma, zapirajo se šole in vrtci, odprte so še kinematografske dvorane, a sprejmejo največ 50 obiskovalcev.

“Številke o okuženih ne držijo, saj se v Rusiji ne more testirati vsak. Testirajo se ljudje, ki imajo simptome in so se vrnili iz držav, v katerih je veliko število okuženih, ter njihovi bližnji. Na testiranje te mora napotiti zdravnik.” – Vlasta Jeseničnik 

Ko so Vladimirja Putina mediji primerjali s carjem, je odgovoril, da carji samo sedijo, on pa dela vsak dan, na to, ali bo na prihodnjih predsedniških volitvah ob aprilski spremembi ustave spet kandidiral, a je pojasnil, da je njegova kandidatura odvisna od volje ljudi.

“Referendumsko vprašanje se bo glasilo ‘Ali podpirate spremembe ustave’. Glasovali bodo v paketu, o dopolnilih se ne bo glasovalo ločeno, zato bo novo ustavo gotovo podprlo dovolj državljanov.”