Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Janko Petrovec, Rim

08.05.2020

Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.

“Italija je napovedala podobno serološko raziskavo, kot jo je izvedla Slovenija, in to začenši s 4. majem in na vzorcu 150 tisoč ljudi, da bi tako prišla do realne ocene, koliko državljanov je v resnici prišlo v stik z virusom. Toda problem je izvedba, saj bo država za to nalogo delegirala posamezne dežele, te pa naj bi testiranja izvedli preko lokalnih sanitarnih uprav – skratka, dolga bo in izid je nejasen.”

Druga zamuda zadeva aplikacije za sledenje okužbam, katere uvedbo je vlada napovedovala že po prvem maju. Toda aplikacija, ki jo je izbrala njena komisija in ki jo je razvilo milansko podjetje Bending Spoons, očitno ni vsem pogodu, saj komisar za pokrizno obnovo Vittorio Colao zdaj napoveduje uvedbo aplikacije šele konec maja. Pomenljivo je tudi dejstvo, da Colao svojo komisijo vodi kar iz Londona, kjer sicer živi – in torej ne diha italijanskega zraka teh mesecev.

“Tretja zamuda je zamuda z zaščitnimi maskami. Z vrha Civilne zaščite, ki koordinira boj z epidemijo, so najavili, da jih bodo državljani lahko od minulega ponedeljka dalje dobili v 50.000 lekarnah in trgovinah po vsej Italiji – in to standardne kirurške po zagotovljeni ceni 61 centov. Toda po Rimu, recimo, jih ni mogoče dobiti, lekarnarji pa se pritožujejo, da imajo skladišča polna mask različnih podjetij, ki jih zaradi zamud z nujno potrebnimi certifikati Nacionalnega zdravstvenega inštituta ne morejo prodajati.”

Italijansko sproščanje ukrepov, kot ga je utiril premier Conte, je – v grobem – postopno: industrija, gradbeništvo in grosisti so pognali delo 4. maja, 18. maja naj bi jim sledili trgovine na drobno, muzeji in knjižnice, 1. junija gostinci, frizerji in kozmetičarke. Vlada pod pritiski iz dežel po malem popušča.

“Ne izključuje več, da bi vsaj v nekaterih deželah lahko pognali osebne storitve že 18. maja. Hkrati se spopada z nekaj izvedbenimi problemi, recimo kako izvesti junijsko maturo pred komisijo v šolskih prostorih; kako spraviti nazaj v zapore 376 mafijcev, ki so zaradi preventive končali v hišnem priporu; in kaj storiti z več kot pol milijona priseljencev, ki so za italijansko gospodarstvo in družbo po večini zelo pomembni. V mislih imam zlasti na sto tisoče kmetijskih delavcev: večine potrebnih, ki so v minulih letih prihajali iz Romunije in Bolgarije, letos ni in vlada bi jih rada nadomestila s tistimi, ki v Italiji že so.”

In v luči vsega tega koalicija še vedno ni rodila novega kriznega zakonskega dekreta, ki naj bi bil vreden 55 milijard evrov. Koliko komu in za kaj, je po tednih razprav še vedno v zraku. Kakšen pristop zagovarja Italija in zakaj ji nekatere severne države nasprotujejo?

“To je pravzaprav vprašanje za milijon dolarjev. Italija bi rada prišla do čimveč sredstev, ki jih ne bi bilo treba vrniti – pa do takšnih, za katere bi se dolg demokratično razdelil po vsej Evropi; in nazadnje do zadolževanja, ki bi bilo čimbolj varno in poceni. Po zadnjih ocenah iz Bruslja se bo italijansko gospodarstvo letos skrčilo za 9,5 odstotka, proračunski primanjkljaj bo narasel na 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupni javni dolg pa bo s 136 odstotkov BDP poskočil na skoraj 160 odstotkov.”

Kot kaže, bo med najbolj prizadetimi industrijskimi panogami v Italiji turizem, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. Toda pri tem radi prezremo področje kulture, ki je temeljni kamen italijanskega turizma. Kakšno je stanje?

“Nedorečeno. Pravih smernic, po katerih bi se lahko kulturne ustanove pripravile na nov čas, še ni. Mnogi poletni festivali, kot je veronski operni festival v Areni, so letošnjo sezono že odpovedali. Mednarodni gledališki festival Dveh svetov v Spoletu naj bi se namesto junija začel konec avgusta, pa še to samo za 4 dni. Iz Benetk sporočajo, da arhitekturni Bienale bo, z odprtjem 29. avgusta – pa tudi filmska Mostra, od 2. septembra dalje. Velika večina samozaposlenih igralcev, glasbenikov in tehnikov medtem ostaja na 600 evrih mesečne podpore države.”

Veliko je negotovosti, pri čemer so najbolj obupani pop glasbeniki, ki utegnejo ostati brez poletnih koncertov; pa organizatorji plesnih dogodkov. Kot kaže zaenkrat, bo ples – tako v priljubljenih plesnih salonih kot v diskotekah – šele zadnji korak nazaj v normalnost. Nekdo pa je zaradi te krize tudi na boljšem.

“No, odgovorov bi lahko našli veliko, ampak ne bomo o proizvajalcih zaščitne opreme – pa zato izpostavimo italijanske vinarje. Čeprav že par mesecev ne prodajajo gostilnam, pa so od začetka leta zabeležili kar 8-odstotno rast prodaje glede na lani, pri čemer sta glavna prodajna kanala dostava na dom in trgovine. Kar nas seveda pripelje do zaključka, da marsikdo raje pije sam kot pa v družbi.”


18. vzporednik

793 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Janko Petrovec, Rim

08.05.2020

Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.

“Italija je napovedala podobno serološko raziskavo, kot jo je izvedla Slovenija, in to začenši s 4. majem in na vzorcu 150 tisoč ljudi, da bi tako prišla do realne ocene, koliko državljanov je v resnici prišlo v stik z virusom. Toda problem je izvedba, saj bo država za to nalogo delegirala posamezne dežele, te pa naj bi testiranja izvedli preko lokalnih sanitarnih uprav – skratka, dolga bo in izid je nejasen.”

Druga zamuda zadeva aplikacije za sledenje okužbam, katere uvedbo je vlada napovedovala že po prvem maju. Toda aplikacija, ki jo je izbrala njena komisija in ki jo je razvilo milansko podjetje Bending Spoons, očitno ni vsem pogodu, saj komisar za pokrizno obnovo Vittorio Colao zdaj napoveduje uvedbo aplikacije šele konec maja. Pomenljivo je tudi dejstvo, da Colao svojo komisijo vodi kar iz Londona, kjer sicer živi – in torej ne diha italijanskega zraka teh mesecev.

“Tretja zamuda je zamuda z zaščitnimi maskami. Z vrha Civilne zaščite, ki koordinira boj z epidemijo, so najavili, da jih bodo državljani lahko od minulega ponedeljka dalje dobili v 50.000 lekarnah in trgovinah po vsej Italiji – in to standardne kirurške po zagotovljeni ceni 61 centov. Toda po Rimu, recimo, jih ni mogoče dobiti, lekarnarji pa se pritožujejo, da imajo skladišča polna mask različnih podjetij, ki jih zaradi zamud z nujno potrebnimi certifikati Nacionalnega zdravstvenega inštituta ne morejo prodajati.”

Italijansko sproščanje ukrepov, kot ga je utiril premier Conte, je – v grobem – postopno: industrija, gradbeništvo in grosisti so pognali delo 4. maja, 18. maja naj bi jim sledili trgovine na drobno, muzeji in knjižnice, 1. junija gostinci, frizerji in kozmetičarke. Vlada pod pritiski iz dežel po malem popušča.

“Ne izključuje več, da bi vsaj v nekaterih deželah lahko pognali osebne storitve že 18. maja. Hkrati se spopada z nekaj izvedbenimi problemi, recimo kako izvesti junijsko maturo pred komisijo v šolskih prostorih; kako spraviti nazaj v zapore 376 mafijcev, ki so zaradi preventive končali v hišnem priporu; in kaj storiti z več kot pol milijona priseljencev, ki so za italijansko gospodarstvo in družbo po večini zelo pomembni. V mislih imam zlasti na sto tisoče kmetijskih delavcev: večine potrebnih, ki so v minulih letih prihajali iz Romunije in Bolgarije, letos ni in vlada bi jih rada nadomestila s tistimi, ki v Italiji že so.”

In v luči vsega tega koalicija še vedno ni rodila novega kriznega zakonskega dekreta, ki naj bi bil vreden 55 milijard evrov. Koliko komu in za kaj, je po tednih razprav še vedno v zraku. Kakšen pristop zagovarja Italija in zakaj ji nekatere severne države nasprotujejo?

“To je pravzaprav vprašanje za milijon dolarjev. Italija bi rada prišla do čimveč sredstev, ki jih ne bi bilo treba vrniti – pa do takšnih, za katere bi se dolg demokratično razdelil po vsej Evropi; in nazadnje do zadolževanja, ki bi bilo čimbolj varno in poceni. Po zadnjih ocenah iz Bruslja se bo italijansko gospodarstvo letos skrčilo za 9,5 odstotka, proračunski primanjkljaj bo narasel na 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupni javni dolg pa bo s 136 odstotkov BDP poskočil na skoraj 160 odstotkov.”

Kot kaže, bo med najbolj prizadetimi industrijskimi panogami v Italiji turizem, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. Toda pri tem radi prezremo področje kulture, ki je temeljni kamen italijanskega turizma. Kakšno je stanje?

“Nedorečeno. Pravih smernic, po katerih bi se lahko kulturne ustanove pripravile na nov čas, še ni. Mnogi poletni festivali, kot je veronski operni festival v Areni, so letošnjo sezono že odpovedali. Mednarodni gledališki festival Dveh svetov v Spoletu naj bi se namesto junija začel konec avgusta, pa še to samo za 4 dni. Iz Benetk sporočajo, da arhitekturni Bienale bo, z odprtjem 29. avgusta – pa tudi filmska Mostra, od 2. septembra dalje. Velika večina samozaposlenih igralcev, glasbenikov in tehnikov medtem ostaja na 600 evrih mesečne podpore države.”

Veliko je negotovosti, pri čemer so najbolj obupani pop glasbeniki, ki utegnejo ostati brez poletnih koncertov; pa organizatorji plesnih dogodkov. Kot kaže zaenkrat, bo ples – tako v priljubljenih plesnih salonih kot v diskotekah – šele zadnji korak nazaj v normalnost. Nekdo pa je zaradi te krize tudi na boljšem.

“No, odgovorov bi lahko našli veliko, ampak ne bomo o proizvajalcih zaščitne opreme – pa zato izpostavimo italijanske vinarje. Čeprav že par mesecev ne prodajajo gostilnam, pa so od začetka leta zabeležili kar 8-odstotno rast prodaje glede na lani, pri čemer sta glavna prodajna kanala dostava na dom in trgovine. Kar nas seveda pripelje do zaključka, da marsikdo raje pije sam kot pa v družbi.”


21.06.2016

Nina Kojima, London

Čez nekaj dni se bodo Britanci odločili, ali želijo ostati del Evropske unije, ali jo bodo zapustili. Brexitska vročica je presegla vse meje, vrh le-te pa je bil umor laburistične poslanke Jo Cox. Kako bo njen umor vplival na odločitev Britancev, ki so sicer že od nekdaj znani kot največji evroskeptiki? Kot kaže bodo jeziček na tehtnici milijoni neodločenih volivcev. Seveda pa se nismo mogli izogniti še eni – otoški nogometni vročici?


14.06.2016

Karmen Švegl, Carigrad

V 18. vzporedniku iz Carigrada se je oglasila naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl. Tam je natanko teden dni po zadnjih napadih v Carigradu še vedno napeto in vprašali jo bomo kako se Turki z nenehno grožnjo napadov soočajo v vsakodnevnem življenju? Kako mediji poročajo grožnjah s smrtjo 11 nemškim poslancem turških korenin – grožnje so prejeli po tem, ko jih je predsednik Erdogan označil za izdajalce. Pa tudi o tem, kaj si obetajo v Turčiji od turistične sezone in seveda od nogometnega evropskega prvenstva, kjer je Turčija uvodno tekmo v skupini D izgubila s Hrvaško.


07.06.2016

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V 18. vzporedniku smo pogovor z Vlasto Jeseničnik nadaljevali tam, kjer smo ga pred dobrima dvema mesecema končali: s povabilom ruskega predsednika Vladimirja Putina v Slovenijo. Vmes je namreč potrdil svoj prihod. “Uradne informacije o obisku so za zdaj še zelo skope, saj potekajo pogovori med protokoloma. Sicer pa skoraj zagotovo bo prišel v spremstvu ruskih pravoslavnih voditeljev, mogoče bo z njim celo zunanji minister Lavrov.”


31.05.2016

Edvard Žitnik, New York

V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Združenih držav Amerike, Edvard Žitnik.


24.05.2016

Polona Fijavž, Berlin

“V Berlinu so s 1. majem povsem prepovedali oddajanje stanovanj prek Airbnb. Za vsako oddajanje je zdaj potrebno potrdilo,” poroča naša nemška dopisnica Polona Fijavž. Odločitev za zdaj velja samo za Berlin, kjer so najemniki zelo zaščiteni, lastniki jih morajo o izselitvi obvestiti dve leti prej. Zaradi oddajanja stanovanj v turistične namene so cene začele naraščati, zato so se odločili za omejitve.


17.05.2016

Mojca Širok, Rim

V Rim smo poklicali našo dopisnico Mojco Širok. Mesto trenutno praktično nima župana, ampak upravitelja, zato veliko stvari ni najbolje organiziranih. Dolgovi rimske občine znašajo kar 20 milijard evrov!


10.05.2016

Matjaž Trošt, Bruselj

V 18. vzporendik se oglaša Matjaž Trošt.


03.05.2016

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


03.05.2016

Gašper Andrinek, Grčija

V Grčiji se je danes številka beguncev povzpela na več kot 54 tisoč. Gašper Andrinek se je oglasil iz otoka Hios, ki leži v bližini turške obale južno od otoka Lesbos. Na otoku so trije begunski centri, kjer veliko število ljudi prebiva v slabih razmerah. “Center je praktično nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v hali, kjer so jih predelovali. Kupi smeti so še vedno tam.”


26.04.2016

Boštjan Anžin, Beograd

Še med preštevanjem uradnih rezultatov predčasnih srbskih volitev, na katerih je pričakovano zmagal dosedanji premier Vučić, smo se pogovarjali o prihodnji proevropski in proruski usmeritvi te vplivne balkanske države: “Vse skupaj je bilo zelo bizarno, ob 22-ih zvečer še ni bilo nič, ob dveh zjutraj smo izvedeli, da bo strank 7.”


19.04.2016

Uroš Lipušček, Peking

Prihajajoč naravnost z največje kitajske znamenitosti se je v 18. vzporednik oglasil Uroš Lipušček. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o še svežih vtisih z Zidu, pa o praznovanju letošnjega 1. maja – kot ga v zadnjem času doživljajo tamkajšnji delavci v deklarativnem komunizmu in praktičnem turbokapitalizmu. Z enim samim dnevom zamika pa smo slišali kakšne podrobnosti o rezultatih testiranja prvega kitajskega električnega avtomobila.


12.04.2016

Nina Kojima, London

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


05.04.2016

Lojze Kos, Celovec

Afera #PanamaPapers odmeva tudi v Avstriji, od koder se je oglasil Lojze Kos. Tam je ta tema še bolj izpostavljena, pravi, ker Avstrijcem ni tuja. “Avstrija je bila dolga leta zaradi svoje bančne tajnosti pralnica predvsem ruskega mafijskega denarja.”


29.03.2016

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.


22.03.2016

Edvard Žitnik, New York

Naš dopisnik iz Združenih držav Amerike o aktualnem dogajanju, ki ga že dlje časa zaznamujejo predvolilne aktivnosti.


15.03.2016

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Z novostmi se na Val 202 iz Moskve oglaša dopisnica Vlasta Jeseničnik.


08.03.2016

Polona Fijavž, Berlin

Polona Fijavž o Dnevu žena, beguncih in turističnem sejmu v Berlinu.


01.03.2016

Mojca Širok, Rim

V 18. vzporednik se oglaša dopisnica iz Rima Mojca Širok.


23.02.2016

Matjaž Trošt, Bruselj

V prestolnem Bruslju zadnje čase tipaje doživljajo vso bridkost črkarske pravde: al’prav se piše grexit ali brexit? Slovenci smo že pred skoraj dvema stoletjema spoznavali usodne razlike v eni sami zamenjani črki. Zdaj so na istem še stare zahodne demokracije z monarhijo ali brez: ali je bolje iz idilične evropske družine nagnati tistega, ki si želi ostati, ali v njej za vsako ceno zadržati onega, ki si na vse kriplje prizadeva oditi?


16.02.2016

Boštjan Anžin, Beograd

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


Stran 22 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov