Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.

To predvolilno leto bo očitno eno bolj nenavadnih v zgodovini – ob zaprtih mestih in velikih delih gospodarstva, protestih proti ukrepom v posameznih zveznih državah, še nikdar prej videnemu številu brezposelnih in zaostrovanju sporov s Kitajsko bosta kandidata Donald Trump in Joe Biden volivce prepričevala na drugačne načine, kot bi jih v »normalni« kampanji. Ali je epidemija vsaj za zdaj Američane bolj povezala ali je ta povzročila v ameriški družbi še večje delitve, Andrej Stopar odgovarja:

“Vojne so običajno Američane bolj povezale. Obstajala je večja pripravljenost na žrtvovanje v dobro domovine. Danes pa je v vojni proti epidemiji zareza med republikanci in demokrati še globlja. Ljudje ali ne verjamejo v pandemijo ali se po drugi strani bojijo normalizacije življenja. Enotnosti ni opaziti. Vse se razlaga skozi strankarski ideološki ključ.”

V Združenih državah je ta hip brezposelnih največ ljudi, stopnja se giba okoli 15 odstotkov, kar je trikrat višje število kot pred začetkom epidemije. V devetih tednih je v ZDA službo izgubilo skoraj 40 milijonov ljudi. Zdi se, kot da Američane po zdravstveni čaka še ena huda kriza, a naš dopisnik pravi, da so čez lužo nekoliko bolj pozitivni.

“Stališče republikancev je, da je gospodarstvo samo po sebi toliko zdravo, da ko ga bodo spet zagnali, bo povpraševanje po delovnih mestih kot produktih domače proizvodnje tako veliko, da se bodo stvari same postavile na mesto.”