Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.

V nemški prestolnici se je prejšnji konec tedna zbralo 15.000 protestnikov, ki so glasno izražali nestrinjanje z ukrepi za zamejitev epidemije. O pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, ki so jih poudarjali, pa naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž pravi:

"Skupna točka protestnikov je bilo nasprotovanje koronavirusnim ukrepom. Nekateri izmed njih menijo, da je izbruh koronavirusa le zarota. Protestov so se udeležili tudi tisti, ki nasprotujejo cepljenju. Opaziti je bilo tudi zastave neonacistične skupine MPD, ampak najbolj glasno so govorili transparenti, ki so jih imeli udeleženci. Z njimi so zahtevali demokracijo in konec lažnih omejitev. Ta dan protestov so imenovali dan svobode."

Nemčija se je zaradi pandemije znašla v gospodarsko zelo težkem položaju. Po desetletju gospodarske rasti se je nemško bruto domači proizvod v letošnjem drugem četrtletju skrčil za kar desetino. A napovedi za prihodnje mesece niso preveč optimistične, čeprav je brezposelnost v Nemčiji relativno nizka. Ker pa Nemčija predseduje tudi Evropski uniji, morajo v ospredje debat vsekakor postavljati tudi gospodarsko okrevanje. Katere teme pa navajajo kot prednostne?

"Nemčija je prepričana, da je Evropska unija na poti h globlji integraciji, dejstvu, ki so se mu v preteklih letih upirali. Nemški politiki pravijo, da smo se naučili, da lahko nevarnosti, ki smo jim priče, odpravimo le, če v Evropsko unijo stopimo skupaj. Nemčija je pokazala, da je prepoznala potrebo po evropski solidarnosti, saj o njej pred leti pod kanclerko Merklevo ni bilo ne duha ne sluha, veljala je doktrina – Nemčija prva. Nemci si zdaj želijo zmanjšati razlike med severom in jugom."