Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
V Italiji se tik pred začetkom šolskega leta spopadajo z novim valom okužb, hkrati pa skušajo čim bolje izkoristiti poletno turistično sezono. Prvič po maju so zabeležili več kot 1000 novih okužb s koronavirusom v enem dnevu. Italijanski minister za zdravje, Roberto Speranza, je izjavil, da ne nameravajo ponovno "zapreti" države kot pred meseci, a vseeno se pred začetkom novega šolskega leta pripravljajo nove ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.
"Če se je število aktivnih primerov prejšnji mesec gibalo med 12 in 13 tisoč, jih imamo v Italiji zdaj znova 22 tisoč. Vendar pa je slika zdaj vendarle precej drugačna kot spomladi: v bolnišnicah je samo 1200 ljudi, od tega na intenzivni negi 67, velika večina novoodkritih pozitivnih pa so nesimptomatični in mladi ljudje. Razlog je preprost: število brisov, ki jih v Italiji vzamejo vsak dan, je preseglo 90 tisoč – to pa predvsem na račun obveznega testiranja povratnikov s počitnic v Španiji, Grčiji, Hrvaški in na Malti." – Janko Petrovec
Čez približno mesec dni v Italiji načrtujejo ustavni referendum o skrčenju števila parlamentarcev, ki so ga spomladi zaradi epidemije že morali prestaviti.
"Gre za preprosto in hkrati revolucionarno novost. Italijanski parlament ima 950 parlamentarcev. Po ustavnem zakonu, ki so ga sprejeli lani oktobra, se bo število poslancev, izvoljenih na naslednjih volitvah, skrčilo na 400, število izvoljenih senatorjev pa na 200. Novi parlament bo torej imel za dobro tretjino manj izvoljenih - ali skupaj 600, k čemur je treba dodati do največ pet dosmrtnih senatorjev. Veliko presenečenje bi bilo, če zakon ne bi dobil potrebne podpore. Vendar pa marsikoga upravičeno skrbi – zlasti v manjših deželah, ki bodo imele po novem bistveno slabšo zastopanost predvsem v senatu. Proti spremembi so tudi v slovenski manjšini, in to zaradi možnosti slovenskega zastopstva v parlamentu."
Tudi turizem, ki je ena močnejših italijanskih panog, je letos trpel. V okolici Rima je bila turistična slika precej porazna. Nekoliko več turistov je bilo na ulicah in trgih šele sredi avgusta. Romarjev v Vatikanu je zelo malo, hoteli s petimi zvezdicami, v katere so hodili predvsem Američani, Rusi in Arabci, so po večini še zaprti. Prvi turistični avtobusi so se po mestu pokazali šele prejšnji teden. Podobno je v drugih velikih turističnih mestih, kot so Benetke in Firence, hud izpad pa je doživel tudi Milano, predvsem zaradi odsotnosti velikih sejemskih in modnih dogodkov.
"Toda ni vse črno. V poletnih letoviščih so zmerno optimistični: če na italijanskih plažah letos manjkajo Nemci in ostali tujci, pa je zato toliko več Italijanov ostalo doma. Toda moda tega poletja je ponovno odkrivanje podeželja in srednjeveških mestec, ki jim v Italiji pravijo 'borghi'. Veliko ljudi je počitnice izkoristilo za odkrivanje teh starih zakladov države, med katerimi je na tisoče na pol zapuščenih. To poletje so se številni Italijani počutili varneje, če so bili daleč od množice."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
V Italiji se tik pred začetkom šolskega leta spopadajo z novim valom okužb, hkrati pa skušajo čim bolje izkoristiti poletno turistično sezono. Prvič po maju so zabeležili več kot 1000 novih okužb s koronavirusom v enem dnevu. Italijanski minister za zdravje, Roberto Speranza, je izjavil, da ne nameravajo ponovno "zapreti" države kot pred meseci, a vseeno se pred začetkom novega šolskega leta pripravljajo nove ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.
"Če se je število aktivnih primerov prejšnji mesec gibalo med 12 in 13 tisoč, jih imamo v Italiji zdaj znova 22 tisoč. Vendar pa je slika zdaj vendarle precej drugačna kot spomladi: v bolnišnicah je samo 1200 ljudi, od tega na intenzivni negi 67, velika večina novoodkritih pozitivnih pa so nesimptomatični in mladi ljudje. Razlog je preprost: število brisov, ki jih v Italiji vzamejo vsak dan, je preseglo 90 tisoč – to pa predvsem na račun obveznega testiranja povratnikov s počitnic v Španiji, Grčiji, Hrvaški in na Malti." – Janko Petrovec
Čez približno mesec dni v Italiji načrtujejo ustavni referendum o skrčenju števila parlamentarcev, ki so ga spomladi zaradi epidemije že morali prestaviti.
"Gre za preprosto in hkrati revolucionarno novost. Italijanski parlament ima 950 parlamentarcev. Po ustavnem zakonu, ki so ga sprejeli lani oktobra, se bo število poslancev, izvoljenih na naslednjih volitvah, skrčilo na 400, število izvoljenih senatorjev pa na 200. Novi parlament bo torej imel za dobro tretjino manj izvoljenih - ali skupaj 600, k čemur je treba dodati do največ pet dosmrtnih senatorjev. Veliko presenečenje bi bilo, če zakon ne bi dobil potrebne podpore. Vendar pa marsikoga upravičeno skrbi – zlasti v manjših deželah, ki bodo imele po novem bistveno slabšo zastopanost predvsem v senatu. Proti spremembi so tudi v slovenski manjšini, in to zaradi možnosti slovenskega zastopstva v parlamentu."
Tudi turizem, ki je ena močnejših italijanskih panog, je letos trpel. V okolici Rima je bila turistična slika precej porazna. Nekoliko več turistov je bilo na ulicah in trgih šele sredi avgusta. Romarjev v Vatikanu je zelo malo, hoteli s petimi zvezdicami, v katere so hodili predvsem Američani, Rusi in Arabci, so po večini še zaprti. Prvi turistični avtobusi so se po mestu pokazali šele prejšnji teden. Podobno je v drugih velikih turističnih mestih, kot so Benetke in Firence, hud izpad pa je doživel tudi Milano, predvsem zaradi odsotnosti velikih sejemskih in modnih dogodkov.
"Toda ni vse črno. V poletnih letoviščih so zmerno optimistični: če na italijanskih plažah letos manjkajo Nemci in ostali tujci, pa je zato toliko več Italijanov ostalo doma. Toda moda tega poletja je ponovno odkrivanje podeželja in srednjeveških mestec, ki jim v Italiji pravijo 'borghi'. Veliko ljudi je počitnice izkoristilo za odkrivanje teh starih zakladov države, med katerimi je na tisoče na pol zapuščenih. To poletje so se številni Italijani počutili varneje, če so bili daleč od množice."
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Neveljaven email naslov