Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
V Črni gori so na nedeljskih parlamentarnih volitvah opozicijske stranke prvič dobile več glasov od Demokratične stranke socialistov, ki vlada že od leta 1991. Njen voditelj predsednik Milo Đukanović je poraz priznal, a sestava prihodnje vlade je še nejasna. Pot do nove vlade ne bo lahka, saj je opozicija zelo razdeljena.
"Đukanovića ne moremo čisto odpisati. Računa na to, da trem strankam, ki so v osnovi koalicije, ne bo uspelo. Po eni strani imamo izrazito prosrbsko, po drugi pa proevropsko strujo. Glavni cilji te so spoštovanje do zdaj sprejetih mednarodnih sporazumov, reševanje problema članstva v Natu, ker o tem niso nikoli imeli referenduma, in zaveza k pogajanjem z Evropsko unijo. Sestaviti želijo vlado strokovnjakov, ki bo Črno goro izvlekla iz krize. Zavzemajo se za demokratizacijo in evropeizacijo ter za odpravo korupcije in kriminala, ki ju očitajo Milu Đukanoviću in celotni stranki socialistov, ki so s Črno goro ravnali kot z družinskim podjetjem." – Boštjan Anžin
Na včerajšnjih pogovorih v Beli hiši naj bi sosednji državi Srbija in Kosovo dosegli napredek na področju gospodarskih odnosov. Danes bodo ob prisotnosti Donalda Trumpa podpisali gospodarski sporazum, a brez zapletov spet ni šlo. Sporen je bil eden od členov sporazuma.
"Vsi čakamo, kakšen bo na koncu ta sporazum, ki je za zdaj še zelo skrivnosten. Šlo naj bi predvsem za vzpostavitev letalske, železniške in avtocestne povezave, o čemer so se pogovarjali že na prejšnjih sestankih. Srbska stran je rekla, da se ne bo pogovarjala o kakršnem koli priznanju Kosova. Na drugi strani imamo kosovsko stran, ki pravi, da je edini končni sporazum med Kosovom in Srbijo medsebojno priznanje. Bomo videli, koliko bo sporazum sicer presegel gospodarski del, ki ga sicer načeloma prepuščajo Bruslju." – Boštjan Anžin
Resna politična kriza se dogaja tudi v Bolgariji, kjer so se dvomesečni protesti proti vladi sprevrgli v spopade s policijo. Ranjenih je več kot sto ljudi, a premier Bojko Borisov odstop zavrača. Vlado k odstopu poziva tudi predsednik Bolgarije Rumen Radev.
"Odstop pričakujejo zaradi korupcije, povezanosti oligarhov in generalnega tožilstva. Vladajoča stranka komentira, da gre za pritiske, a ne razmišlja o odstopu, ker bi po tem tudi vsaka naslednja vlada morala odstopiti, če bi tako zahtevalo kriminalno podzemlje." – Boštjan Anžin
Protesti potekajo 57. dan. Protestniki ne želijo oditi nikamor, dokler zdajšnja vlada ne odstopi in lahko gredo na predčasne volitve, premier Bojko Borisov pa zagotavlja, da tudi on ne gre nikamor. Svoj čas si želi pridobiti z rekonstrukcijo vlade, prizadeva si tudi za spremembo ustave, med drugim je sprožil postopek, s katerim bi podaljšal obdobje, znotraj katerega bi se zdajšnji protesti pomirili.
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
V Črni gori so na nedeljskih parlamentarnih volitvah opozicijske stranke prvič dobile več glasov od Demokratične stranke socialistov, ki vlada že od leta 1991. Njen voditelj predsednik Milo Đukanović je poraz priznal, a sestava prihodnje vlade je še nejasna. Pot do nove vlade ne bo lahka, saj je opozicija zelo razdeljena.
"Đukanovića ne moremo čisto odpisati. Računa na to, da trem strankam, ki so v osnovi koalicije, ne bo uspelo. Po eni strani imamo izrazito prosrbsko, po drugi pa proevropsko strujo. Glavni cilji te so spoštovanje do zdaj sprejetih mednarodnih sporazumov, reševanje problema članstva v Natu, ker o tem niso nikoli imeli referenduma, in zaveza k pogajanjem z Evropsko unijo. Sestaviti želijo vlado strokovnjakov, ki bo Črno goro izvlekla iz krize. Zavzemajo se za demokratizacijo in evropeizacijo ter za odpravo korupcije in kriminala, ki ju očitajo Milu Đukanoviću in celotni stranki socialistov, ki so s Črno goro ravnali kot z družinskim podjetjem." – Boštjan Anžin
Na včerajšnjih pogovorih v Beli hiši naj bi sosednji državi Srbija in Kosovo dosegli napredek na področju gospodarskih odnosov. Danes bodo ob prisotnosti Donalda Trumpa podpisali gospodarski sporazum, a brez zapletov spet ni šlo. Sporen je bil eden od členov sporazuma.
"Vsi čakamo, kakšen bo na koncu ta sporazum, ki je za zdaj še zelo skrivnosten. Šlo naj bi predvsem za vzpostavitev letalske, železniške in avtocestne povezave, o čemer so se pogovarjali že na prejšnjih sestankih. Srbska stran je rekla, da se ne bo pogovarjala o kakršnem koli priznanju Kosova. Na drugi strani imamo kosovsko stran, ki pravi, da je edini končni sporazum med Kosovom in Srbijo medsebojno priznanje. Bomo videli, koliko bo sporazum sicer presegel gospodarski del, ki ga sicer načeloma prepuščajo Bruslju." – Boštjan Anžin
Resna politična kriza se dogaja tudi v Bolgariji, kjer so se dvomesečni protesti proti vladi sprevrgli v spopade s policijo. Ranjenih je več kot sto ljudi, a premier Bojko Borisov odstop zavrača. Vlado k odstopu poziva tudi predsednik Bolgarije Rumen Radev.
"Odstop pričakujejo zaradi korupcije, povezanosti oligarhov in generalnega tožilstva. Vladajoča stranka komentira, da gre za pritiske, a ne razmišlja o odstopu, ker bi po tem tudi vsaka naslednja vlada morala odstopiti, če bi tako zahtevalo kriminalno podzemlje." – Boštjan Anžin
Protesti potekajo 57. dan. Protestniki ne želijo oditi nikamor, dokler zdajšnja vlada ne odstopi in lahko gredo na predčasne volitve, premier Bojko Borisov pa zagotavlja, da tudi on ne gre nikamor. Svoj čas si želi pridobiti z rekonstrukcijo vlade, prizadeva si tudi za spremembo ustave, med drugim je sprožil postopek, s katerim bi podaljšal obdobje, znotraj katerega bi se zdajšnji protesti pomirili.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kljub temu, da je vročina nekoliko popustila, pa so odnosi med Slovenijo in Hrvaško precej razgreti. Pravzaprav spominjajo na teniško igro - "če je včeraj kazalo, da so Hrvati v prednosti, je danes z imenovanjem novega arbitra sledil 'spin' Slovenije." Pričakovati je, da bo Sabor sicer izglasoval odločni ne nadaljevanju arbitražnega postopka, "Hrvati pa tudi že iščejo izhodno strategijo. Večernji list navaja primere, ko se je država umaknila iz postopka arbitraže, denimo v primeru Filipinov in Kitajske. Precej odmeva tudi potrditev drugačnih cen za turiste in hrvaške državljane; cene naj bi bile za domačine med 20 in 22 odstotkov oziroma za razliko plačanega davka nižje od tistih, ki so denimo navedene na jedilnih listih. V Zagrebu pa se pogovarjajo o prednosti pri zaposlovanju družinskih članov kot novih voznikov avtobusov in tramvajev.
Prah okoli nesreče letala Germanwings, ker je sopilot letalo domnevno nalašč strmoglavil se še ni čisto polegel. Nasprotno, zdaj se Lufthansa pogaja s sorodniki okoli odškodnin. Sorodniki s ponujenim zneskom 25 tisoč evrov za odškodnino ene žrtve niso zadovoljni. Napovedujejo pa tudi dodatne teste za pilote. “V preiskavah so ugotovili, da nekateri piloti komercialnih letalskih družb, sploh niso opravili psiholoških testov,” pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Tudi nemška politika do Grčije in njenih težav se še ni ohladila. Napetost narašča predvsem med kanclerko Angelo Merkel in finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom.
Mala poletna porcija mešanega na žaru: od ukrajinske do ruske parlamentarne zakonodaje in od ukrajinskih mafijskih obračunov do ruskih predpriprav na Svetovno nogometno prvenstvo 2018.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Po petkovem prvem oglašanju z otočka Lampedusa smo v 18. vzporedniku sklenili njene vtise in spoznanja o življenju domačinov in prebežnikov.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov