Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Pred petimi leti, ko je več tisoč beguncev z Bližnjega vzhoda prek številnih evropskih meja skušalo doseči nemško mejo, se je kanclerka Angela Merkel odzvala z izjavo, da je Nemčija močna država in da zmore premostiti to krizo. To je sprožilo burne odzive v številnih državah, največ razprav pa seveda na nemških tleh.
"Ta vključitev je bila uspešna, celo bolj kot takrat, ko so pred 50. leti v Nemčijo prišli turški priseljenci, ki še danes niso povsem integrirani. Tokrat pa je prišla tolikšna količina ljudi, da so bili potrebni načrti, zato je integracija morala biti intenzivna."
Polona je bila leta 2015 v Berlinu, v Münchnu, na avstrijsko-nemški meji, kjer je spremljala prihode beguncev in nameščanje, njihove težave po eni in težave mest po drugi strani. Zdaj pa po petih letih tisto obdobje in njegov vpliv na današnjo nemško družbo vidi nekoliko drugače:
"Na začetku so bili globoko zaskrbljeni in negotovi, kaj se je z nemško družbo zgodilo in kaj bo iz nje nastalo. To je bil en narod, vsi so bili Nemci, živeli so na istem ozemlju, ampak sovraštvo med njimi je bilo ogromno. Danes se zdi, da so se te strasti nekoliko umirile. Razlog je mogoče v tem, ker se je Nemčija kot bogata država dobro lotila tega projekta. Ljudje so zdaj nekoliko bolj zadovoljni in manj polarizirani."
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Pred petimi leti, ko je več tisoč beguncev z Bližnjega vzhoda prek številnih evropskih meja skušalo doseči nemško mejo, se je kanclerka Angela Merkel odzvala z izjavo, da je Nemčija močna država in da zmore premostiti to krizo. To je sprožilo burne odzive v številnih državah, največ razprav pa seveda na nemških tleh.
"Ta vključitev je bila uspešna, celo bolj kot takrat, ko so pred 50. leti v Nemčijo prišli turški priseljenci, ki še danes niso povsem integrirani. Tokrat pa je prišla tolikšna količina ljudi, da so bili potrebni načrti, zato je integracija morala biti intenzivna."
Polona je bila leta 2015 v Berlinu, v Münchnu, na avstrijsko-nemški meji, kjer je spremljala prihode beguncev in nameščanje, njihove težave po eni in težave mest po drugi strani. Zdaj pa po petih letih tisto obdobje in njegov vpliv na današnjo nemško družbo vidi nekoliko drugače:
"Na začetku so bili globoko zaskrbljeni in negotovi, kaj se je z nemško družbo zgodilo in kaj bo iz nje nastalo. To je bil en narod, vsi so bili Nemci, živeli so na istem ozemlju, ampak sovraštvo med njimi je bilo ogromno. Danes se zdi, da so se te strasti nekoliko umirile. Razlog je mogoče v tem, ker se je Nemčija kot bogata država dobro lotila tega projekta. Ljudje so zdaj nekoliko bolj zadovoljni in manj polarizirani."
Po vsaj delnem poletnem zatišju se na parket evropskih soban vračajo politični koraki. Tako bo treba kmalu izbrati ekipo evropskih komisarjev – tema, ki je dodobra zaznamovala slovensko notranjepolitično poletje – Belgija pa svojega predloga sploh še ni posredovala. Ker pa je ta trenutek še pomembnejša evropska zunanja politika, spregovorimo tudi o Ukrajini, Rusiji in sankcijah.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Mineva teden, odkar so pred ukrajinsko mejo zaustavili konvoj ruske humanitarne pomoči. Medtem se tudi v Rusiji pojavljajo težnje po federalizaciji – v nedeljo so tamkajšnji policisti zatrli protest za večjo svobodo Sibirije, ruski mediji pa že poročajo o grožnjah z zaostritvijo gospodarskih sankcij proti Zahodu, ki naj bi prizadeli predvsem Nemčijo in Francijo. Učinke odločitve o prenehanju uvažanja hrane v Rusijo domačini že čutijo.
Uroš Lipušček, Kitajska (o življenju v kitajski prestolnici Peking, o tem, da tamkajšnji politiki ne poznajo počitnic že odkar so uveljavili nekakšen »komunizem odprtih žepov«, in tudi o tem, da Kitajska na več frontah bojuje notranjo vojno…)
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Tudi južni sosedje se na prelomu glavne poletne turistične sezone ne morejo pohvaliti z dosedanjimi rezultati najpomembnejše gospodarske panoge. Turistični delavci so seveda takoj prepoznali priročnega grešnega kozla v kislem vremenu, na obisk gostov iz tujine pa prav nič blagodejno ne vplivajo niti novinarska poročila o čudnem odnosu tamkajšnjih gostincev, ki pretepajo svoje goste že ob najmanjšem nesporazumu. Obisk je sicer zaradi vremena nižji predvsem v kampih in apartmajih, hoteli beležijo enako zasedenost kot v lanski sezoni.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Naša rimska dopisnica se je vrnila iz Buenos Airesa, kjer je raziskovala življenje papeža Frančiška. V Vatikanu pa odmeva letno poročilo tamkajšnje banke, ki zanika, da so v letu 2013 s posojilom podprli mariborsko nadškofijo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Svetovno prvenstvo v nogometu, predvsem pa obšportno dogajanje, v Braziliji spremlja tudi Igor E. Bergant. V 18. vzporedniku se tako seveda ne bomo izognili športu, ki ga v teh tednih podnevi in ponoči, odvisno od časovnega pasu, spremlja praktično ves planet. Je pa naš televizijski kolega spregovoril tudi o političnih dimenzijah mundiala, gospodarskih perspektivah Brazilije in raznolikosti družbe, ki razumljivo presega nogomet, karnevale in sambo.
Čeprav se nogometno svetovno prvenstvo še zdaleč ni zaključilo, s kotičkom očesa že pogledujemo proti državi gostiteljici prihodnjega prvenstva. “18% Rusov pričakuje zmago, mislim pa, da se bo Rusija hitro poslovila. Ampak, ima pa Rusija absolutno dovolj denarja kot gostiteljica naslednjega svetovnega prvenstva v nogometu. Imetnikom vstopnic bodo omogočili zastonj prevoze od prizorišča do prizorišča”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kitajski vrh se med obiskom Evrope dogovarja za milijardne investicije, doma pa v imenu boja proti terorizmu izvajajo množične usmrtitve. O aktualnem dogajanju v zvezi s krizo v Iraku z dopisnikom Urošem Lipuščkom.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Edvard Žitnik se je iz ZDA oglasil le dan po ponovnih polemikah o Edwardu Snowdnu, za katerega pravi, da ni le navadna nadloga, ampak je o svojih dejanjih zelo trezno razmislil.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov