Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
Epidemija koronavirusne bolezni v Združenih državah ne pojenja, skoraj v vseh zveznih državah so ta teden odkrili povečanje števila okuženih, v številnih so dosegli tudi nove žalostne rekorde. Najhuje je v ruralnih okoljih. Dogaja se, da tam število okuženih sicer na število prebivalcev ni tako visoko, a je glede na skupno število prebivalcev Združenih držav ta odstotek visok. Dogajanje v ZDA bodo zaznamovale tudi predsedniške volitve 3. novembra. "Američani so razdeljeni," pove dopisnik Andrej Stopar.
"Demokrati so v političnem smislu obsedeni s pandemijo in virusom. Ves čas dejavno spoštujejo varnostne ukrepe, medtem pa so republikanci v dobršni meri nasprotniki tega. A ker je nenadoma veliko okuženih republikancev v Beli hiši, so ti začeli nositi maske in javnost ozaveščati o pomembnosti spoštovanja ukrepov."
Ko se je predsednik Donald Trump okužil s koronavirusom in nekaj dni preživel v bolnišnici, smo bili priče enemu najbolj dramatičnih trenutkov njegovega predsedovanja. Ob vrnitvi v Belo hišo je na stopnišču teatralno odstranil masko in salutiral vojaškemu helikopterju.
"Predsenik Trump želi ves čas vzpostavljati druge teme in tudi zdaj je pandemija nujno zlo. Ves čas je želel poudarjati, da virus ni tako nevaren. S svojo osebnostjo in izkušnjo na videz demonstrira, da ga je z lahkoto premagati. Ta bolezen je v pogledu podpore problematična, ankete jasno kažejo, da zaradi bolezni ni požel večje podpore in sočutja državljanov."
Predsednik Trump in njegov demokratski protikandidat Joe Biden sta na turneji po ključnih zveznih državah, v katerih se bodo najverjetneje odločile volitve.
"Pomembno je vnaprej opredeliti, katere države bodo ključne. Na to se osredotočajo volilne kampanje, saj tja pošiljajo največ sredstev in največ energije. Če opazujemo, kam predsedniški kandidati največ potujejo - nikoli jih ni v New York in v Kalifornijo, to sta državi, ki sta prepričljivo demokratski. Malokrat potujejo v 'sončni pas', torej v Alabamo ali Georgio. Leta 2016 so bile zelo pomembne države Michigan, Pensilvanija, Wisconsin, Florida, Arizona, Severna Karolina, Ohio, Teksas in Iowa. Večinoma bodo tudi letos to države, na katere moramo biti najbolj pozorni. A gre le za napovedi in vprašanje je, kako dobro te napovedi zadenejo. "
Letošnje volitve so posebne zaradi številnih dejavnikov, predvsem en pa bo močno vplival na dneve in tedne po volitvah, letos bo veliko več ljudi glasovalo po pošti. Več kot deset milijonov jih je to že storilo, kar je veliko višja številka kot ob prejšnjih volitvah. A Donald Trump že mesece glasovanje po pošti označuje za goljufivo.
"Težava je tudi v tem, da so volilna pravila znotraj zveznih držav različna in je ta sistem v tem pogledu zelo nepregleden. Pri Pensilvaniji je znano, da mora biti letos glasovnica vložena v dve ovojnici, drugače ne velja. Ljudje, ki so že oddali svoje glasovnice, so zaradi tega vznemirjeni."
Donald Trump na predvolilnem soočenju ni želel obsoditi oboroženih skupin belih supremacistov. Različne take skupine so v zadnjih tednih prišle v ospredje zaradi organiziranih poskusov ugrabitve vsaj dveh guvernerjev zveznih držav, do zob oboroženi se pojavljajo na protestih in odkrito izražajo sovražna in rasistična stališča.
"Včeraj smo lahko na televiziji NBC News gledali predsednika v Miamiju, kjer je povedal, da že leta obsoja te supremaciste, a veliko več energije vloži v obsojanje skrajno levih skupin."
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
Epidemija koronavirusne bolezni v Združenih državah ne pojenja, skoraj v vseh zveznih državah so ta teden odkrili povečanje števila okuženih, v številnih so dosegli tudi nove žalostne rekorde. Najhuje je v ruralnih okoljih. Dogaja se, da tam število okuženih sicer na število prebivalcev ni tako visoko, a je glede na skupno število prebivalcev Združenih držav ta odstotek visok. Dogajanje v ZDA bodo zaznamovale tudi predsedniške volitve 3. novembra. "Američani so razdeljeni," pove dopisnik Andrej Stopar.
"Demokrati so v političnem smislu obsedeni s pandemijo in virusom. Ves čas dejavno spoštujejo varnostne ukrepe, medtem pa so republikanci v dobršni meri nasprotniki tega. A ker je nenadoma veliko okuženih republikancev v Beli hiši, so ti začeli nositi maske in javnost ozaveščati o pomembnosti spoštovanja ukrepov."
Ko se je predsednik Donald Trump okužil s koronavirusom in nekaj dni preživel v bolnišnici, smo bili priče enemu najbolj dramatičnih trenutkov njegovega predsedovanja. Ob vrnitvi v Belo hišo je na stopnišču teatralno odstranil masko in salutiral vojaškemu helikopterju.
"Predsenik Trump želi ves čas vzpostavljati druge teme in tudi zdaj je pandemija nujno zlo. Ves čas je želel poudarjati, da virus ni tako nevaren. S svojo osebnostjo in izkušnjo na videz demonstrira, da ga je z lahkoto premagati. Ta bolezen je v pogledu podpore problematična, ankete jasno kažejo, da zaradi bolezni ni požel večje podpore in sočutja državljanov."
Predsednik Trump in njegov demokratski protikandidat Joe Biden sta na turneji po ključnih zveznih državah, v katerih se bodo najverjetneje odločile volitve.
"Pomembno je vnaprej opredeliti, katere države bodo ključne. Na to se osredotočajo volilne kampanje, saj tja pošiljajo največ sredstev in največ energije. Če opazujemo, kam predsedniški kandidati največ potujejo - nikoli jih ni v New York in v Kalifornijo, to sta državi, ki sta prepričljivo demokratski. Malokrat potujejo v 'sončni pas', torej v Alabamo ali Georgio. Leta 2016 so bile zelo pomembne države Michigan, Pensilvanija, Wisconsin, Florida, Arizona, Severna Karolina, Ohio, Teksas in Iowa. Večinoma bodo tudi letos to države, na katere moramo biti najbolj pozorni. A gre le za napovedi in vprašanje je, kako dobro te napovedi zadenejo. "
Letošnje volitve so posebne zaradi številnih dejavnikov, predvsem en pa bo močno vplival na dneve in tedne po volitvah, letos bo veliko več ljudi glasovalo po pošti. Več kot deset milijonov jih je to že storilo, kar je veliko višja številka kot ob prejšnjih volitvah. A Donald Trump že mesece glasovanje po pošti označuje za goljufivo.
"Težava je tudi v tem, da so volilna pravila znotraj zveznih držav različna in je ta sistem v tem pogledu zelo nepregleden. Pri Pensilvaniji je znano, da mora biti letos glasovnica vložena v dve ovojnici, drugače ne velja. Ljudje, ki so že oddali svoje glasovnice, so zaradi tega vznemirjeni."
Donald Trump na predvolilnem soočenju ni želel obsoditi oboroženih skupin belih supremacistov. Različne take skupine so v zadnjih tednih prišle v ospredje zaradi organiziranih poskusov ugrabitve vsaj dveh guvernerjev zveznih držav, do zob oboroženi se pojavljajo na protestih in odkrito izražajo sovražna in rasistična stališča.
"Včeraj smo lahko na televiziji NBC News gledali predsednika v Miamiju, kjer je povedal, da že leta obsoja te supremaciste, a veliko več energije vloži v obsojanje skrajno levih skupin."
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Neveljaven email naslov