Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Stara celina se je znova znašla v primežu pandemije in vsaka država po svoje skuša zamejiti širjenje virusa. Belgija je ena najhuje prizadetih držav na svetu po številu umrlih na milijon prebivalcev, število okužb se spet povečuje. Bruseljska dopisnica Mojca Širok pove, da se vendar vse zdi drugače kot v pomladnem času.
"Vse je drugače, in to precej drugače. V Belgiji se je v 14 dneh glede na 100.000 prebivalcev število okužb povečalo za približno 200 odstotkov. Na intenzivnih oddelkih imajo 2000 postelj, tudi vso opremo, ki je za zdravljenje bolnikov potrebna. Belgijski minister za zdravje je v petek opozoril, da je državo že zajel cunami, ne samo okužb, ampak cunami hudo obolelih. V Belgiji bo sredi novembra zasedenih 2000 postelj, če jim ne bo uspelo zajeziti virusa."
Odzivi posameznih držav članic ob prvem valu epidemije so bili zelo različni, meje so se zaprle in veliko očitkov je pozneje letelo na nezmožnost usklajenega ukrepanja v okviru združene Evrope. Pri drugem valu epidemije je po besedah dopisnice bolje predvsem na dveh področjih. Ti sta zapiranje in prehodi meja. Veliko več je usklajevanj in dogovarjanj. Enotni trg tako ni popolnoma ohromljen. Druga izboljšava pa je boljše sodelovanje pri prihodnjih ukrepih, kot so nabava različne opreme s skupnimi javnimi naročili in vlaganje v cepivo.
Če se nam epidemija zdi dolgotrajna, pa imamo v Evropski uniji še eno krizo, ki pa se zdi že skoraj neskončna. Pogajanja o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom po brexitu se zdijo v najboljšem primeru zapletena, ta teden so bila celo prekinjena, rok za dosego dogovora pa se bliža oziroma je že skoraj tu. Včeraj so se pogajanja nadaljevala in glavni pogajalec na strani Evropske unije Michel Barnier je povedal, "da je zelo pomembno, da smo spet sedli za isto mizo. Vsak dan šteje in imamo ogromno, ogromno skupno odgovornost". Najpomembnejši zadevi sta dostop do enotnega trga in poštena konkurenca.
"Včasih smo uporabljali izraz mehiška nadaljevanka, ker pa smo danes v času 2.0, bi rekla, da je brexit podoben netflixovi kriminalni seriji. Ko se ti že zdi, da si pri koncu, se še vedno zgodi preobrat, zato da bi zadostili občinstvu." – Mojca Širok
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Stara celina se je znova znašla v primežu pandemije in vsaka država po svoje skuša zamejiti širjenje virusa. Belgija je ena najhuje prizadetih držav na svetu po številu umrlih na milijon prebivalcev, število okužb se spet povečuje. Bruseljska dopisnica Mojca Širok pove, da se vendar vse zdi drugače kot v pomladnem času.
"Vse je drugače, in to precej drugače. V Belgiji se je v 14 dneh glede na 100.000 prebivalcev število okužb povečalo za približno 200 odstotkov. Na intenzivnih oddelkih imajo 2000 postelj, tudi vso opremo, ki je za zdravljenje bolnikov potrebna. Belgijski minister za zdravje je v petek opozoril, da je državo že zajel cunami, ne samo okužb, ampak cunami hudo obolelih. V Belgiji bo sredi novembra zasedenih 2000 postelj, če jim ne bo uspelo zajeziti virusa."
Odzivi posameznih držav članic ob prvem valu epidemije so bili zelo različni, meje so se zaprle in veliko očitkov je pozneje letelo na nezmožnost usklajenega ukrepanja v okviru združene Evrope. Pri drugem valu epidemije je po besedah dopisnice bolje predvsem na dveh področjih. Ti sta zapiranje in prehodi meja. Veliko več je usklajevanj in dogovarjanj. Enotni trg tako ni popolnoma ohromljen. Druga izboljšava pa je boljše sodelovanje pri prihodnjih ukrepih, kot so nabava različne opreme s skupnimi javnimi naročili in vlaganje v cepivo.
Če se nam epidemija zdi dolgotrajna, pa imamo v Evropski uniji še eno krizo, ki pa se zdi že skoraj neskončna. Pogajanja o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom po brexitu se zdijo v najboljšem primeru zapletena, ta teden so bila celo prekinjena, rok za dosego dogovora pa se bliža oziroma je že skoraj tu. Včeraj so se pogajanja nadaljevala in glavni pogajalec na strani Evropske unije Michel Barnier je povedal, "da je zelo pomembno, da smo spet sedli za isto mizo. Vsak dan šteje in imamo ogromno, ogromno skupno odgovornost". Najpomembnejši zadevi sta dostop do enotnega trga in poštena konkurenca.
"Včasih smo uporabljali izraz mehiška nadaljevanka, ker pa smo danes v času 2.0, bi rekla, da je brexit podoben netflixovi kriminalni seriji. Ko se ti že zdi, da si pri koncu, se še vedno zgodi preobrat, zato da bi zadostili občinstvu." – Mojca Širok
Poletne poplave Belgiji niso prizanesle že pred dvema letoma; sanacija bo tudi tam draga in dolgotrajna. Medtem pa v njeni severni soseščini, na Nizozemskem, že mesec dni pred novembrskimi volitvami vse kaže na odplavljanje nekaterih znanih politikov: dolgoletni premier Mark Rutte je že napovedal svoj umik iz politike in sploh ne bo kandidiral.
Italija je še vedno ena glavnih vstopnih točk za begunce, po novem dogovoru pa bodo članice Evropske unije, ki se bodo znašle pred velikim migracijskim pritiskom, lahko zahtevale solidarnostno in finančno pomoč, s premestitvijo migrantov v druge članice povezave vred. Tudi v Vatikanu je ta mesec pestro dogajanje, saj papež gosti pomembno škofovsko sinodo, kmalu pa bodo tradicionalno za en oktobrski dan turistom na ogled ponudili starodavne katakombe.
Na Hrvaškem se večina veseli znižanja cen živilskih košaric za nekaj evrov, medtem pa nekaj nedotakljivih posameznikov mirno obrača milijone: včasih pozabijo plačati davke na donosne posle, najraje pa imajo nezakonite gradnje razkošnih jadranskih vil … in ker jih ščiti sam vrh izvršilne oblasti, je potem res čudno, da se za mesto direktorja organov pregona najhujšega kriminala noče nihče potegovati? O hrvaškem vsakdanjiku po končani glavni sezoni poroča Tanja Borčič Bernard.
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku so se na začetku tedna na 78. zasedanju Generalne skupščine ZN zbrali svetovni voditelji. Naš ameriški dopisnik razlaga, kaj je in še bo najbolj zaznamovalo tokratno zasedanje in kaj je prineslo izredno zasedanje Varnostnega sveta, katerega nestalna članica bo kmalu tudi Slovenija. Kako so si vloge na stalnem predstavništvu pri OZN razdelili naši diplomati in kaj je novega v ‘gerontološki vojni’ med Bidnom in Trumpom?
Ob začetku šolskega leta v Avstriji, kjer se pouk začne nekoliko pozneje kot pri nas, kličemo našo dopisnico Petro Kos Gnamuš. Kako se je v učilnicah na Koroškem prve dni novega šolskega leta obnesel šolski robot? Kkako se spopadajo z eno najvišjih inflacij v Evropski uniji? Zakaj Avstrija še vedno vztraja s poostrenim nadzorom na mejah? In o aferi Kurz, ki po dveh letih še ni dobila epiloga.
Slabo leto pred evropskimi volitvami se bo komisija osvežila z vsaj dvema novima komisarjema iz Bolgarije in Nizozemske, morda bodo zamenjali finsko in dansko komisarko.
Z azijsko dopisnico Karmen Švegl o tem, kakšne so razmere v ribji industriji po Fukušimi in kako zdrav je še pravi japonski suši. Pojasnjuje, zakaj je Okinava, na kateri se mudijo slovenski košarkarji, tako posebna in pomembna za Japonsko. Razloži, kateri so glavni razlogi, da Slovenija na Filipinih odpira konzulat, govori pa tudi o tem, kako močna velesila je v resnici Kitajska in kaj to pomeni za regijo in svet.
V Srbiji se že vneto pripravljajo na prvi dan novega šolskega leta. Ta bo namreč prvi po strelskih pohodih, zato bo varnost še bolj na očeh javnosti, ki sicer še vedno protestira vsako soboto. Naš dopisnik z Balkana redno spremlja očitno dolgotrajne povolilne peripetije v Črni gori, kjer v ozadju pomembno vlogo igrata tudi srbski predsednik Vučić in nedavno poraženi dolgoletni predsednik Djukanović. Poleg tega se Boštjan Anžin že pripravlja na vnovičen vrh Brdo–Brioni, ki bo čez dva tedna v Skopju najverjetneje v ospredje postavil težave Severne Makedonije z Bolgarijo in Kosova s Srbijo.
V zadnjih letih je osip iz nemške cerkve ogromen, letos celo rekorden. Iz katoliške cerkve izstopa več kot pol milijona vernikov. Podobno se dogaja tudi v protestantski cerkvi. Berlin sicer v zadnjih letih obvladujejo štirje bližnjevzhodni kriminalni klani, ki obstajajo že od 90. let prejšnjega stoletja. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je podala predlog, da se pripadnike teh klanov izžene iz države. Med Nemci tako poteka burna razprava, če je to protiustavno ali ne. Uzakonili so še prelomni zakon delne legalizacije marihuane. Ekspodiral je nemški nepremičninski trg. Stanovanj ni mogoče najti, cene so visoke, v primerjavi z evropskimi mesti nižje, a berlinske plače so bistveno nižje kot na Bavarskem in v Hamburgu. Najemopogodbe večinoma podpišejo za neomejen čas, pri čemer je lastniških stanovanj manj kot 20 odstotkov.
Naša hrvaška dopisnica je na svoji koži občutila zdaj že nekoliko izčiščeno sliko letošnje turistične sezone. Počasi se že razgrinjajo tudi smernice hrvaškega turizma za naslednje poletje, medtem pa se tudi južni sosedje ukvarjajo s poplavami, ki so se jim sicer skoraj popolnoma izognili; delno po sreči, delno pa tudi zaradi dobrega načrtovanja nasipov in poplavnih ravnic.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o naraščanju kriminala in trgovine s prepovedanimi drogami v Belgiji. Pa o dogajanju v Franciji, kjer se predsednik Emmanuel Macron vse bolj boji evropskih volitev. Za konec pa še o pomenu piva in pivovarstva v Belgiji.
Z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš primerjamo našo sedanjo in nekdanjo prestolnico. Pri nas smo se šele začeli pogovarjati o celostni prometni perspektivi, na Dunaju pa so že sredi konkretnega boja proti posledicam podnebnih sprememb. Eno meščanom najprijaznejših mest na svetu je za ohlajevanje in razvodnjavanje namenilo 1,2 milijarde evrov.
Južnejše predele celotne severne poloble letos pesti močna pripeka. Rekordne temperature se vrstijo na obeh straneh Atlantika, večinsko mnenje o resnosti podnebnih sprememb in o nujnosti boja proti njim pa se tako med prebivalci kot tudi politiki na tej in oni strani luže še vedno precej razlikuje.
Jug Italije je zajel vročinski val, ki bo prinesel temperature tudi nad 40 stopinj Celzija. O tem, kako se Italijani spopadajo z vročino na vrhuncu turistične sezone, se pogovorimo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Zanimajo pa natudi druge vroče teme: trilaterarno srečanje v Anconi, odhodi novinarjev z javne televizije Rai, Berlusconijeva zapuščina in tudi kulinarika (Janko zaupa recept za fokačo!)
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o nedavnih dogodkih, ki so Rusijo pripeljali do roba velike politične krize. Je bila Prigožinova nekajurna epizoda puč, poskus državnega udara, politična anketa med ruskim prebivalstvom ali preprosto zamaskiran strateški premik vojske na drugo fronto? Pogovarjamo se tudi o možnostih za mir v Ukrajini in položaju ruske opozicije.
Dopisnica Karmen Švegl že nekaj časa ne poroča zgolj o dogodkih iz Bližnjega vzhoda, svoje področje je razširila še na Daljni vzhod. Ampak te dni se mudi v domovini, to pa je v njenem primeru redka priložnost, ki jo je Damjan Zorc izkoristil za srečanje in pogovor na štiri oči. Na klopci v enem izmed ljubljanskih parkov sta primerjala najrazličnejše kulture, načine življenja, posebnosti in podobnosti med narodi na najbolj obljudeni celini, omenila pa sta tudi logistične težave in formalnopravne opravke, ki jih mora Karmen med svojim delom vzeti za nujno zlo … Slednje lahko tudi tisti, ki se morda letos odpravljate v Azijo, vsaj za prvo silo uporabite kot popotniški priročnik. Ali pa dodaten motiv za obisk tega dela sveta.
Tiste, ki mislijo, da se nas peripetije na srbsko-kosovski meji ne tičejo, bomo prepričali o nasprotnem: zdaj zdaj se bo tam sesirilo več tovornjakov, naloženih s slovenskim jogurtom. Če se že Slovenci ne moremo odreči dopustu na hrvaški obali, so se Srbi preusmerili na povsem netradicionalne počitniške destinacije … In še o poletnih tegobah s komarji, ki Beograjčanom letos neusmiljeno pijejo kri.
Pogovor z našo dopisnico iz Bruslja "kolesari" mimo morebitnih kolesarskih odmevov v sosedah Belgije, v Franciji in na Nizozemskem. Na kak način se čuti ogrevanje pred francoskim Tourom in ali odmeva Rogličevo zmagoslavje na Giru glede na to, da tekmuje za nizozemsko ekipo Jumbo Visma? Mojca Širok poroča, da sta tako Tadej Pogačar kot Primož Roglič del vsakodnevnih pogovorov v Belgiji. Govorimo pa tudi o tem, da tako kot v Ljubljani tudi v Bruslju vladajo gradbena dela, pa visokih cenah v supermarketih, za konec pa tudi o novem škandalu, ki se bo razplamtel v Evropski komisiji.
Tudi v Nemčiji ni vse tako harmonično, idilično in složno, kot se nam zdi na daleč. Pri nas je dežja kvečjemu preveč, tam pa vladata vročina in suša. Po silovitih gozdnih požarih zdaj ognji gorijo tudi na ulicah Leipziga, kjer protestira skrajna levica. Po drugi strani se skrb zbujajoče krepi priljubljenost skrajne desnice. Ljudje se poleg ostre razdvojenosti bojijo še visoke inflacije, pa tudi morebitni spolni škandal z načrtnim zlorabljanjem mladih rokeric jim ne pusti mirno spati. V 18. vzporednik se nam oglasi naša dopisnica Polona Fijavž.
Tik pred vsakoletnim eksodusom Slovencev na hrvaško obalo debatiramo o praktičnih nasvetih in morebitnih novostih na tej najbolj priljubljeni turistični poletni destinaciji.
Neveljaven email naslov